Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 29
luka ilić
pa tistega, kar je sledilo, ne moremo več imenovati za tipičen peregrinatio
academica, saj je njegovo potovanje postajalo vse bolj versko motivirano.
Vlačić se je na severni strani Alp najprej ustavil v Baslu, kjer se je leta
1539 vpisal na univerzo.6 Živel je pri profesorju Simonu Grynäusu, ki je
poučeval staro grščino in je med svojimi sodobniki veljal za pomemb-
nega filozofa, filologa in teologa. Grynäus je bil Erazmov prijatelj in nje-
gov naslednik na Univerzi v Baslu. Vlačićev profesor je bil tudi Johannes
Oporinus, ki ga je učil grščino; med njima se je spletlo prijateljstvo in so-
delovanje, ki je trajalo vse življenje, Oporinus pa je pozneje natisnil ve-
liko Vlačićevih besedil. V doslej neobjavljenem pismu s 30. novembra
1539 je Oporinus pisal profesorju Joachimu Camerariusu v Tübingen in
ga prosil, naj pozdravi Vlačića (Steinmann 1967, 69). To kaže, da je sled
nji v Baslu preživel le en semester, potem pa se je preselil v Tübingen.
Med študijem v Baslu je mladi Vlačić zagotovo imel stik z intelektual-
no zapuščino velikega humanista Erazma, ki je v mestu živel in delal v
treh obdobjih svojega življenja (1514–1516, 1521–1529 in tik pred smrtjo,
1535–1536). Njegovo posvečanje študiju svetopisemskih jezikov, posebej
grščine, na tej stopnji izobraževanja se je kasneje izkazalo za ključno pri
Vlačićevem preučevanju biblijske eksegeze in hermenevtike.
Iz Basla je Vlačić odšel v Tübingen, kjer je študiral pri Matiji Grbcu
(Garbitius/Grbić), ki je bil prvi znani protestant z ozemlja današnje
Hrvaške in je prihajal iz Istre.7 Grbac je bil – prav tako kakor Grynäus v
Baslu – profesor grščine in je pred tem grščino poučeval na Univerzi v
Wittembergu. V Tübingenu ni poučeval le grščine, ampak tudi latinsko
književnost in poezijo, od julija 1544 pa tudi etiko. Poleg tega, da je pre-
daval grške klasike, je tudi sam pisal in objavljal poezijo v grščini in la-
tinščini. Mladi Vlačić je med svojim bivanjem v Tübingenu stanoval pri
njem. Poučeval ga je tudi humanist in polihistor Joachim Camerarius in
tako je med študijem ostajal pod vplivom humanizma. Prav Camerarius
6 Celoten imatrikulacijski zapis v Wackernagel 1956, 22 (št. 4), se glasi: »Matheus de
Francistis de Albona Polensi Dioec. [esi] in Illirico, sub Venetorum dicione, pau-
per«.
7 Za več o Grbcu gl. Ilić 2011, 65–79.
27
pa tistega, kar je sledilo, ne moremo več imenovati za tipičen peregrinatio
academica, saj je njegovo potovanje postajalo vse bolj versko motivirano.
Vlačić se je na severni strani Alp najprej ustavil v Baslu, kjer se je leta
1539 vpisal na univerzo.6 Živel je pri profesorju Simonu Grynäusu, ki je
poučeval staro grščino in je med svojimi sodobniki veljal za pomemb-
nega filozofa, filologa in teologa. Grynäus je bil Erazmov prijatelj in nje-
gov naslednik na Univerzi v Baslu. Vlačićev profesor je bil tudi Johannes
Oporinus, ki ga je učil grščino; med njima se je spletlo prijateljstvo in so-
delovanje, ki je trajalo vse življenje, Oporinus pa je pozneje natisnil ve-
liko Vlačićevih besedil. V doslej neobjavljenem pismu s 30. novembra
1539 je Oporinus pisal profesorju Joachimu Camerariusu v Tübingen in
ga prosil, naj pozdravi Vlačića (Steinmann 1967, 69). To kaže, da je sled
nji v Baslu preživel le en semester, potem pa se je preselil v Tübingen.
Med študijem v Baslu je mladi Vlačić zagotovo imel stik z intelektual-
no zapuščino velikega humanista Erazma, ki je v mestu živel in delal v
treh obdobjih svojega življenja (1514–1516, 1521–1529 in tik pred smrtjo,
1535–1536). Njegovo posvečanje študiju svetopisemskih jezikov, posebej
grščine, na tej stopnji izobraževanja se je kasneje izkazalo za ključno pri
Vlačićevem preučevanju biblijske eksegeze in hermenevtike.
Iz Basla je Vlačić odšel v Tübingen, kjer je študiral pri Matiji Grbcu
(Garbitius/Grbić), ki je bil prvi znani protestant z ozemlja današnje
Hrvaške in je prihajal iz Istre.7 Grbac je bil – prav tako kakor Grynäus v
Baslu – profesor grščine in je pred tem grščino poučeval na Univerzi v
Wittembergu. V Tübingenu ni poučeval le grščine, ampak tudi latinsko
književnost in poezijo, od julija 1544 pa tudi etiko. Poleg tega, da je pre-
daval grške klasike, je tudi sam pisal in objavljal poezijo v grščini in la-
tinščini. Mladi Vlačić je med svojim bivanjem v Tübingenu stanoval pri
njem. Poučeval ga je tudi humanist in polihistor Joachim Camerarius in
tako je med študijem ostajal pod vplivom humanizma. Prav Camerarius
6 Celoten imatrikulacijski zapis v Wackernagel 1956, 22 (št. 4), se glasi: »Matheus de
Francistis de Albona Polensi Dioec. [esi] in Illirico, sub Venetorum dicione, pau-
per«.
7 Za več o Grbcu gl. Ilić 2011, 65–79.
27
