Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 48
razprave, študije
polovici štiridesetih let 16. stoletja podobno kot Trubar tarča obtožb za-
radi izražanja protestantskih stališč. Od Trubarja nekaj let starejši Peter,
najverjetneje sin vicedomina Janeza Krstnika in pozneje tržaški stolni
kanonik, se je moral v začetku leta 1548 zagovarjati zaradi vere kot edini
klerik na sodnem procesu v Trstu (Cavazza 2006, 102; Žnidaršič Golec
2019a, 413–14). Oporoka škofovega bratranca Lenarta, ob kateri sta se 7.
marca 1526 Trubar in Peter Peterlin morda videla prvič, pa je za nas za-
nimiva tudi z vsebinskega vidika. Razkriva namreč, da je imel umira-
joči Lenart na ožjem Kranjskem župnijo Ig, kjer je vsaj občasno živel,
kar nam lahko pomaga pri iskanju pravega odgovora na vprašanje, kako
je Trubar sploh prišel v stik s škofom Bonomom (Golec 2008b, 13–14).
Toda vrnimo se k letnici 1541 in si najprej poglejmo že dolgo znane vire
iz tega leta. Pred 135 leti, leta 1884, je bralcem Ljubljanskega zvona veči-
no teh kratko predstavil Lovro Žvab, opirajoč se pri tem na zapise tržaš
kih vicedominov in izpise tržaškega arhivarja, knjižničarja in zgodovi-
narja Luigija de Jennerja (1803–1868) (Žvab 1884).
V gradivu, ki ga je povzel Žvab, Trubarja srečamo štirikrat: prvič 29.
aprila 1541 v vlogi priče v véliki dvorani tržaške škofijske palače pri naku-
pu hiše »za Pasquo« (hčer Nikolaja iz Portogruara); drugič 1. junija 1541
kot »upravnika bratoma Ivanu in Jeronimu Brati«, fevdnikoma tržašk im
škofom pripadajoče posesti v Kastelcu pri Socerbu – tej sta se zdaj odpo-
vedala v korist skrbnika Bonomovih mladoletnih vnukov Antonia Della
Spade; tretjič 13. junija 1541 v vlogi priče pri formalni izročitvi kastelske
posesti Della Spadi; četrtič 9. avgusta 1541, znova v vlogi priče pri izsta-
vitvi listine, zadevajoče posest omenjene gospe Pasque (Žvab 1884). Da
se je Trubar v Trstu zadrževal že pred 29. aprilom 1541, po drugi strani
izvemo iz pisma zdravnika Melhiorja Cerronija avguštinskemu patru
Giuliu Della Roveri z dne 7. aprila 1541. V pismu verskemu somišljeni-
ku Della Roveri, ki mu je bila tedaj že tesno za petami beneška inkvi-
zicija, Cerroni omenja kontakt z »duhovnikom Primožem« (Brazzano
2005, 323). Kot zaupnika škofa Bonoma (familiar) je Trubarja na enem
od zaslišanj inkvizicijskega sodišča v Benetkah zgodaj poleti 1541 ozna-
čil tudi sam Della Rovere, vendar naj ga ne bi poznal osebno (Cavazza
2006, 95, 97). Če ta trditev drži, potem si moramo pač na novo postavi-
46
polovici štiridesetih let 16. stoletja podobno kot Trubar tarča obtožb za-
radi izražanja protestantskih stališč. Od Trubarja nekaj let starejši Peter,
najverjetneje sin vicedomina Janeza Krstnika in pozneje tržaški stolni
kanonik, se je moral v začetku leta 1548 zagovarjati zaradi vere kot edini
klerik na sodnem procesu v Trstu (Cavazza 2006, 102; Žnidaršič Golec
2019a, 413–14). Oporoka škofovega bratranca Lenarta, ob kateri sta se 7.
marca 1526 Trubar in Peter Peterlin morda videla prvič, pa je za nas za-
nimiva tudi z vsebinskega vidika. Razkriva namreč, da je imel umira-
joči Lenart na ožjem Kranjskem župnijo Ig, kjer je vsaj občasno živel,
kar nam lahko pomaga pri iskanju pravega odgovora na vprašanje, kako
je Trubar sploh prišel v stik s škofom Bonomom (Golec 2008b, 13–14).
Toda vrnimo se k letnici 1541 in si najprej poglejmo že dolgo znane vire
iz tega leta. Pred 135 leti, leta 1884, je bralcem Ljubljanskega zvona veči-
no teh kratko predstavil Lovro Žvab, opirajoč se pri tem na zapise tržaš
kih vicedominov in izpise tržaškega arhivarja, knjižničarja in zgodovi-
narja Luigija de Jennerja (1803–1868) (Žvab 1884).
V gradivu, ki ga je povzel Žvab, Trubarja srečamo štirikrat: prvič 29.
aprila 1541 v vlogi priče v véliki dvorani tržaške škofijske palače pri naku-
pu hiše »za Pasquo« (hčer Nikolaja iz Portogruara); drugič 1. junija 1541
kot »upravnika bratoma Ivanu in Jeronimu Brati«, fevdnikoma tržašk im
škofom pripadajoče posesti v Kastelcu pri Socerbu – tej sta se zdaj odpo-
vedala v korist skrbnika Bonomovih mladoletnih vnukov Antonia Della
Spade; tretjič 13. junija 1541 v vlogi priče pri formalni izročitvi kastelske
posesti Della Spadi; četrtič 9. avgusta 1541, znova v vlogi priče pri izsta-
vitvi listine, zadevajoče posest omenjene gospe Pasque (Žvab 1884). Da
se je Trubar v Trstu zadrževal že pred 29. aprilom 1541, po drugi strani
izvemo iz pisma zdravnika Melhiorja Cerronija avguštinskemu patru
Giuliu Della Roveri z dne 7. aprila 1541. V pismu verskemu somišljeni-
ku Della Roveri, ki mu je bila tedaj že tesno za petami beneška inkvi-
zicija, Cerroni omenja kontakt z »duhovnikom Primožem« (Brazzano
2005, 323). Kot zaupnika škofa Bonoma (familiar) je Trubarja na enem
od zaslišanj inkvizicijskega sodišča v Benetkah zgodaj poleti 1541 ozna-
čil tudi sam Della Rovere, vendar naj ga ne bi poznal osebno (Cavazza
2006, 95, 97). Če ta trditev drži, potem si moramo pač na novo postavi-
46
