Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 49
lilijana žnidaršič golec
ti vprašanje, ali se je Trubarjevo drugo nedvoumno dokumentirano bi-
vanje v Trstu v resnici začelo med adventom 1540 (ali kaj prej). Težko si
namreč predstavljamo, da bi se Della Rovere, ki je tega leta na povabi-
lo škofa Bonoma v Trstu prevzel adventno pridiganje v italijanščini, ne
srečal s Trubarjem, Bonomovim zaupnikom in za »evangeljsko stvar«
vnetim pridigarjem slovenskega jezika. Bolj kot s časovnega vidika je
nov premislek sicer potreben z vidika okoliščin, ki so Trubarja prived-
le k temu, da je zapustil Ljubljano (in službo ljubljanskega stolnega pri-
digarja) ter se podal k škofu Bonomu v Trst.
Nobenega dvoma vsekakor ni, da je Bonomo Trubarju zaupal razne
naloge spomladi in poleti 1541. Kot smo videli zgoraj, se v virih »prve
roke« Trubarjevo ime pojavlja od 7. aprila do 9. avgusta, pri čemer je
vir, o katerem bo v nadaljevanju tekla beseda, nastal sredi junija 1541.
Gre, kot rečeno, za prepis notarskega instrumenta, ki sem ga 16. maja
2014 našla med evidentiranjem arhivskega gradiva v Škofijskem zgodo-
vinskem arhivu v Trstu (Žnidaršič Golec in Volčjak 2015, 7). Sistematično
iskanje, izpisovanje in objavljanje podatkov iz gradiva, »pomembne-
ga za Slovenijo in Slovence v tujih arhivih«, poteka že vrsto let, najdba
pa potrjuje, da si projekt evidentiranja, ki ga izvajajo Arhiv Republike
Slovenije in drugi slovenski arhivi, zasluži širšo pozornost in podporo.4
Notarski zapis, na katerega sem naletela v navedenem arhivu, je del prve-
ga fascikla fonda oziroma zbirke »Carteggio Miscellaneo« (Razna kore-
spondenca). Zapis v latinskem jeziku naznanja, da je v sredo, 15. junija
1541, Peter Bonomo, po božji milosti tržaški škof in grof, v stolni cerkvi
sv. Justa Trubarja imenoval za svojega pravega in zakonitega zastopni-
ka, odposlanca in posebnega pooblaščenca. Za »suum verum, certum,
legitimum, et indubitatum, procuratorem, nuncium, et commissum spe-
cialem« Bonomo svojega kaplana Primoža Trubarja slovesno postavlja
zato, da bi Trubar pred kraljevim veličanstvom – Ferdinandom I. (kralj
1526–1556, cesar 1556–1564) – in kraljevimi svétniki na Dunaju škofa za-
stopal v sporu z Martinom Kusmanom (Cusman). Kusman, kastelan
gradu Socerb, in (drugi) socerbski oskrbniki naj bi se namreč polasti-
li škofovih desetin, dohodkov in pravic. Trubar naj bi pri kralju in nje-
4 O (pred)zgodovini tega dolgoročnega projekta Šmid 2009.
47
ti vprašanje, ali se je Trubarjevo drugo nedvoumno dokumentirano bi-
vanje v Trstu v resnici začelo med adventom 1540 (ali kaj prej). Težko si
namreč predstavljamo, da bi se Della Rovere, ki je tega leta na povabi-
lo škofa Bonoma v Trstu prevzel adventno pridiganje v italijanščini, ne
srečal s Trubarjem, Bonomovim zaupnikom in za »evangeljsko stvar«
vnetim pridigarjem slovenskega jezika. Bolj kot s časovnega vidika je
nov premislek sicer potreben z vidika okoliščin, ki so Trubarja prived-
le k temu, da je zapustil Ljubljano (in službo ljubljanskega stolnega pri-
digarja) ter se podal k škofu Bonomu v Trst.
Nobenega dvoma vsekakor ni, da je Bonomo Trubarju zaupal razne
naloge spomladi in poleti 1541. Kot smo videli zgoraj, se v virih »prve
roke« Trubarjevo ime pojavlja od 7. aprila do 9. avgusta, pri čemer je
vir, o katerem bo v nadaljevanju tekla beseda, nastal sredi junija 1541.
Gre, kot rečeno, za prepis notarskega instrumenta, ki sem ga 16. maja
2014 našla med evidentiranjem arhivskega gradiva v Škofijskem zgodo-
vinskem arhivu v Trstu (Žnidaršič Golec in Volčjak 2015, 7). Sistematično
iskanje, izpisovanje in objavljanje podatkov iz gradiva, »pomembne-
ga za Slovenijo in Slovence v tujih arhivih«, poteka že vrsto let, najdba
pa potrjuje, da si projekt evidentiranja, ki ga izvajajo Arhiv Republike
Slovenije in drugi slovenski arhivi, zasluži širšo pozornost in podporo.4
Notarski zapis, na katerega sem naletela v navedenem arhivu, je del prve-
ga fascikla fonda oziroma zbirke »Carteggio Miscellaneo« (Razna kore-
spondenca). Zapis v latinskem jeziku naznanja, da je v sredo, 15. junija
1541, Peter Bonomo, po božji milosti tržaški škof in grof, v stolni cerkvi
sv. Justa Trubarja imenoval za svojega pravega in zakonitega zastopni-
ka, odposlanca in posebnega pooblaščenca. Za »suum verum, certum,
legitimum, et indubitatum, procuratorem, nuncium, et commissum spe-
cialem« Bonomo svojega kaplana Primoža Trubarja slovesno postavlja
zato, da bi Trubar pred kraljevim veličanstvom – Ferdinandom I. (kralj
1526–1556, cesar 1556–1564) – in kraljevimi svétniki na Dunaju škofa za-
stopal v sporu z Martinom Kusmanom (Cusman). Kusman, kastelan
gradu Socerb, in (drugi) socerbski oskrbniki naj bi se namreč polasti-
li škofovih desetin, dohodkov in pravic. Trubar naj bi pri kralju in nje-
4 O (pred)zgodovini tega dolgoročnega projekta Šmid 2009.
47
