Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 52
razprave, študije
bil razmeroma donosen beneficij sv. Maksimilijana v Celju in da je z
Bonomovo pomočjo pred jesenjo 1543 zasedel še kanonikat stolnega ka-
pitlja v Ljubljani (Žnidaršič Golec 2019b, 387–88). Da bi domnevi pos-
tavili na trdnejše temelje, bi bilo seveda treba izpeljati širše zastavljeno
raziskavo. Ta bi morala poleg tržaških arhivov vključevati tudi arhivsko
gradivo na Dunaju, kjer je imel sedež »Reichshofrat«, cesarski (državni)
dvorni svet, kot zadnja pritožbena instanca v tako imenovanih komor-
nih zadevah (Žnidaršič Golec 2019b, 387).
Notarska listina iz srede junija 1541, katere prepis ni povsem popoln
– manjka notarjevo (vicedominovo) ime –, o Trubarju in Bonomu ne
prinaša česa revolucionarno novega, kljub temu pa sta njeno odkritje in
objava dragoceni.5 In to ne samo zato, ker ima velik zgodovinopisni po-
men pravzaprav vse, kar je bilo o Trubarju in Bonomu zapisanega še v
času njunega življenja. Čeprav gre za drobec v vrsti drugih virov, kon
tekstualni pretres listine dodatno osvetljuje odnos med Bonomom in pol
stoletja mlajšim Trubarjem. Poleg novih podatkov in, posledično, novih
poudarkov pa so dragocena tudi vprašanja, na katera bodo odgovarjale,
kot je upati, prihodnje raziskave.
viri in literatura
vir
Prepis notarske listine z dne 15. junija 1541. V Archivio storico diocesano di Trieste,
Carteggio Miscellaneo (1406–1802), busta 1.
literatura
Brazzano, Stefano. 2005. Pietro Bonomo (1458–1546), diplomatico, umanista e vescovo
di Trieste: La vita e l'opera letteraria. Trieste: Parnaso.
5 Objavo transkripcije tega vira pa tudi njegovo podrobnejšo obravnavo najdemo v
Žnidaršič Golec 2019b, 386–87, 391. Vsebina listine je sicer doživela ustno predsta-
vitev že na predavanju, ki ga je 8. junija 2015 organiziralo Društvo slovenskih izo-
bražencev v Trstu. Prim. Trubar 2015, obj. na spletni strani https://www.noviglas.
eu/trubar-in-njegov-trst/, dostop 17. novembra 2019.
50
bil razmeroma donosen beneficij sv. Maksimilijana v Celju in da je z
Bonomovo pomočjo pred jesenjo 1543 zasedel še kanonikat stolnega ka-
pitlja v Ljubljani (Žnidaršič Golec 2019b, 387–88). Da bi domnevi pos-
tavili na trdnejše temelje, bi bilo seveda treba izpeljati širše zastavljeno
raziskavo. Ta bi morala poleg tržaških arhivov vključevati tudi arhivsko
gradivo na Dunaju, kjer je imel sedež »Reichshofrat«, cesarski (državni)
dvorni svet, kot zadnja pritožbena instanca v tako imenovanih komor-
nih zadevah (Žnidaršič Golec 2019b, 387).
Notarska listina iz srede junija 1541, katere prepis ni povsem popoln
– manjka notarjevo (vicedominovo) ime –, o Trubarju in Bonomu ne
prinaša česa revolucionarno novega, kljub temu pa sta njeno odkritje in
objava dragoceni.5 In to ne samo zato, ker ima velik zgodovinopisni po-
men pravzaprav vse, kar je bilo o Trubarju in Bonomu zapisanega še v
času njunega življenja. Čeprav gre za drobec v vrsti drugih virov, kon
tekstualni pretres listine dodatno osvetljuje odnos med Bonomom in pol
stoletja mlajšim Trubarjem. Poleg novih podatkov in, posledično, novih
poudarkov pa so dragocena tudi vprašanja, na katera bodo odgovarjale,
kot je upati, prihodnje raziskave.
viri in literatura
vir
Prepis notarske listine z dne 15. junija 1541. V Archivio storico diocesano di Trieste,
Carteggio Miscellaneo (1406–1802), busta 1.
literatura
Brazzano, Stefano. 2005. Pietro Bonomo (1458–1546), diplomatico, umanista e vescovo
di Trieste: La vita e l'opera letteraria. Trieste: Parnaso.
5 Objavo transkripcije tega vira pa tudi njegovo podrobnejšo obravnavo najdemo v
Žnidaršič Golec 2019b, 386–87, 391. Vsebina listine je sicer doživela ustno predsta-
vitev že na predavanju, ki ga je 8. junija 2015 organiziralo Društvo slovenskih izo-
bražencev v Trstu. Prim. Trubar 2015, obj. na spletni strani https://www.noviglas.
eu/trubar-in-njegov-trst/, dostop 17. novembra 2019.
50
