Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 68
razprave, študije
Ker so v vojaških vrstah tudi verniki akatoliških religij in judaizma ter
so kot bolniki ali ranjenci zdravljeni v bolnišnicah, naj vojaški duhovni-
ki ljubeznivo poskrbijo tudi zanje v skladu s smernicami Tolerančnega pa-
tenta (Leonhard 1842,164).
V praksi je to pripeljalo do » stanja streznitve« (Hanak [1971/1972] 1974,
39) spričo dosežene strpnosti na eni strani in dejstva, da se je zara-
di Tolerančnega patenta število evangeličanov vojski še povečalo, na
drugi.
Počasi so le nastale evangeličanske gmajne, tudi znotraj vojske,
najprej v Pragi, Brnu in Olomoucu. Pozornost zasluži razvoj v Pragi,
ki se je začel leta 1782 (Trautenberger 1901, 205; Hanak [1971/1972] 1974,
40). Gonilna sila je bil Dagobert Sigmund von Wurmser (1724–1797), ki
je značilen primer za evangeličanske častnike, ki so vstopili v avstrijske
oborožene sile.27 Zdi se, da je imela pri tem neko vlogo tudi njegova pri-
padnost prostozidarstvu (Mader 2007a, 38).
Wurmser je začel svojo vojaško pot leta 1741 v francoski službi in se
udeležil sedemletne vojne, kmalu zatem pa je vstopil v avstrijsko služ-
bo in bil leta 1763 imenovan za generalmajorja. Po uspešnem povelje-
vanju v bavarski nasledstveni vojni (1778/79) je postal poveljujoči ge-
neral v Galiciji, leta 1787 general konjenice in leta 1795 končno cesarski
feldmaršal.
Vojaška občina v Pragi (prav tako kot cerkvena občina v Brnu) je bila
med redkimi tolerančnimi občinami v čeških deželah, ki so spadale med
tako imenovane patronatske občine. To pomeni, da v prvi vrsti ni bila
vzdrževana z obveznimi prispevki vernikov, ampak s sredstvi cerkvene-
ga patrona v okviru zakonodaje o patronatih (Melmuková 1999, 144–46).
Wurmser je kot patron občino v veliki meri vzdrževal iz lastnega pre-
moženja, poleg tega pa je uvedel še letni prispevek. Bil je v stalnem sti-
ku z mlado evangeličansko občino v Brnu. V državnem svetu je spodbu-
jal – brez pravega učinka sicer –, da bi za protestantske vojake avstrijske
27 Wurmser je bil krščen v reformirani cerkvi v Strasbourgu. Morda je iz kariernih
razlogov v času službovanja prestopil v katolištvo. Podpiranje evangeličanske vo-
jaške občine v Pragi vsekakor dokazuje njegovo vseživljenjsko povezanost s prote-
stantsko veroizpovedjo.
66
Ker so v vojaških vrstah tudi verniki akatoliških religij in judaizma ter
so kot bolniki ali ranjenci zdravljeni v bolnišnicah, naj vojaški duhovni-
ki ljubeznivo poskrbijo tudi zanje v skladu s smernicami Tolerančnega pa-
tenta (Leonhard 1842,164).
V praksi je to pripeljalo do » stanja streznitve« (Hanak [1971/1972] 1974,
39) spričo dosežene strpnosti na eni strani in dejstva, da se je zara-
di Tolerančnega patenta število evangeličanov vojski še povečalo, na
drugi.
Počasi so le nastale evangeličanske gmajne, tudi znotraj vojske,
najprej v Pragi, Brnu in Olomoucu. Pozornost zasluži razvoj v Pragi,
ki se je začel leta 1782 (Trautenberger 1901, 205; Hanak [1971/1972] 1974,
40). Gonilna sila je bil Dagobert Sigmund von Wurmser (1724–1797), ki
je značilen primer za evangeličanske častnike, ki so vstopili v avstrijske
oborožene sile.27 Zdi se, da je imela pri tem neko vlogo tudi njegova pri-
padnost prostozidarstvu (Mader 2007a, 38).
Wurmser je začel svojo vojaško pot leta 1741 v francoski službi in se
udeležil sedemletne vojne, kmalu zatem pa je vstopil v avstrijsko služ-
bo in bil leta 1763 imenovan za generalmajorja. Po uspešnem povelje-
vanju v bavarski nasledstveni vojni (1778/79) je postal poveljujoči ge-
neral v Galiciji, leta 1787 general konjenice in leta 1795 končno cesarski
feldmaršal.
Vojaška občina v Pragi (prav tako kot cerkvena občina v Brnu) je bila
med redkimi tolerančnimi občinami v čeških deželah, ki so spadale med
tako imenovane patronatske občine. To pomeni, da v prvi vrsti ni bila
vzdrževana z obveznimi prispevki vernikov, ampak s sredstvi cerkvene-
ga patrona v okviru zakonodaje o patronatih (Melmuková 1999, 144–46).
Wurmser je kot patron občino v veliki meri vzdrževal iz lastnega pre-
moženja, poleg tega pa je uvedel še letni prispevek. Bil je v stalnem sti-
ku z mlado evangeličansko občino v Brnu. V državnem svetu je spodbu-
jal – brez pravega učinka sicer –, da bi za protestantske vojake avstrijske
27 Wurmser je bil krščen v reformirani cerkvi v Strasbourgu. Morda je iz kariernih
razlogov v času službovanja prestopil v katolištvo. Podpiranje evangeličanske vo-
jaške občine v Pragi vsekakor dokazuje njegovo vseživljenjsko povezanost s prote-
stantsko veroizpovedjo.
66
