Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 63
karl-reinhart trauner
piše: »Privilegij [Vorzug] javnega prakticiranja vere torej ostane le kato-
liški religiji [...]« (Frank 1882, 37).
Evangeličanom in pravoslavnim je bilo dovoljeno le zasebno prakti-
ciranje religije.13 Tolerance v Tolerančnem patentu zato nikakor ne sme-
mo izenačevati z enakopravnostjo. To je vidno že pri vodenju matrik.
Celo pri njih je še leta 1848 veljalo: »Če mora nekatoliški dušni pastir
posredovati potrdila o krstu, poroki ali smrti, jih lahko veljavno pre-
da uradnikom le preko katoliškega župnika, ki jim doda svoj Vidit.«
(Streffleur 1848, 333).
Privatreligionsexercitium [zasebno prakticiranje religije] je bil »ključ-
ni upravno pravni pojem« (Schwarz)14, ki je dal tudi na zunaj na znanje,
da so »akatoliške« Cerkve (kot se je takrat običajno reklo) le tolerirane
in da je za Jožefa II. Katoliška cerkev še naprej »prava in edino odrešu-
joča religija«, kot je sam poudaril15 (Desput 1981, 121; Vinkler 2011, 304).
Tolerančni patent je bil akt sicer razsvetljenega, a absolutistično vlada-
jočega monarha v religijskih zadevah (Vinkler 2011, 305).
Motivi za zgodnjo toleranco
Patent takoj v začetku navede oba motiva, ki sta privedla do njegove
izdaje: 1. »škodljivost prisile v zadevah vesti« in 2. »veliko korist za reli-
gijo in državo, ki izhaja iz prave krščanske tolerance« (Frank 1882, 37).
Oba razloga ustrezata razsvetljenskemu svetovnemu nazoru, prvi
bolj na filozofskem, drugi na državnopolitičnem utilitarnem področju.
Nedvomno se za »veliko koristjo … za državo« skrivajo tudi ekonom-
ski razlogi (Vinkler 2011, 305). Jožef II. je tu v veliki meri sledil idejam
13 Izjeme so bile le občine v Šleziji in Galiciji, ki jim je starejši pravni red cesarstva
dopuščal javno prakticiranje vere. Tako obstoječe izjeme omeni tudi Tolerančni
patent v svoji preambuli.
14 Tako Karl W. Schwarz v svojem predavanju »Učinki Tolerančnega patenta v evan-
geličanskem prostoru« na Klemens-Maria-Hofbauer simpoziju na Dunaju (Lainz)
22./23. junija 2001. O zasebnem prakticiranju vere glej mdr. Schwarz 1988.
15 Citat najdemo tudi v dvorni resoluciji (Hofentschließung) z dne 26. 4. 1782 (Hand
buch 1785, 458).
61
piše: »Privilegij [Vorzug] javnega prakticiranja vere torej ostane le kato-
liški religiji [...]« (Frank 1882, 37).
Evangeličanom in pravoslavnim je bilo dovoljeno le zasebno prakti-
ciranje religije.13 Tolerance v Tolerančnem patentu zato nikakor ne sme-
mo izenačevati z enakopravnostjo. To je vidno že pri vodenju matrik.
Celo pri njih je še leta 1848 veljalo: »Če mora nekatoliški dušni pastir
posredovati potrdila o krstu, poroki ali smrti, jih lahko veljavno pre-
da uradnikom le preko katoliškega župnika, ki jim doda svoj Vidit.«
(Streffleur 1848, 333).
Privatreligionsexercitium [zasebno prakticiranje religije] je bil »ključ-
ni upravno pravni pojem« (Schwarz)14, ki je dal tudi na zunaj na znanje,
da so »akatoliške« Cerkve (kot se je takrat običajno reklo) le tolerirane
in da je za Jožefa II. Katoliška cerkev še naprej »prava in edino odrešu-
joča religija«, kot je sam poudaril15 (Desput 1981, 121; Vinkler 2011, 304).
Tolerančni patent je bil akt sicer razsvetljenega, a absolutistično vlada-
jočega monarha v religijskih zadevah (Vinkler 2011, 305).
Motivi za zgodnjo toleranco
Patent takoj v začetku navede oba motiva, ki sta privedla do njegove
izdaje: 1. »škodljivost prisile v zadevah vesti« in 2. »veliko korist za reli-
gijo in državo, ki izhaja iz prave krščanske tolerance« (Frank 1882, 37).
Oba razloga ustrezata razsvetljenskemu svetovnemu nazoru, prvi
bolj na filozofskem, drugi na državnopolitičnem utilitarnem področju.
Nedvomno se za »veliko koristjo … za državo« skrivajo tudi ekonom-
ski razlogi (Vinkler 2011, 305). Jožef II. je tu v veliki meri sledil idejam
13 Izjeme so bile le občine v Šleziji in Galiciji, ki jim je starejši pravni red cesarstva
dopuščal javno prakticiranje vere. Tako obstoječe izjeme omeni tudi Tolerančni
patent v svoji preambuli.
14 Tako Karl W. Schwarz v svojem predavanju »Učinki Tolerančnega patenta v evan-
geličanskem prostoru« na Klemens-Maria-Hofbauer simpoziju na Dunaju (Lainz)
22./23. junija 2001. O zasebnem prakticiranju vere glej mdr. Schwarz 1988.
15 Citat najdemo tudi v dvorni resoluciji (Hofentschließung) z dne 26. 4. 1782 (Hand
buch 1785, 458).
61
