Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 66
razprave, študije
mišljeni katoliški pridigarji, pa ta pričakovanja nedvomno veljajo tudi
za evangeličanske.
Poleg teh motivov, ki se nanašajo na religije v družbenem življenju,
je bil verjetno navzoč še nek drug, doslej komajda obravnavani, motiv.
Od srede 18. stoletja dalje je bilo avstrijsko prebivalstvo zajeto tudi v sta-
tistike. Prvo ljudsko štetje v Avstriji je bilo izvedeno pod Marijo Terezijo
leta 1754 po upravni reformi.24 V tej zvezi pade v oči pripomba, ki se na-
naša na uveljavljanje Tolerančnega patenta: registracija evangeličanov
po določilih patenta je bila potrebna »le zato […], da bi zvedeli za nji-
hovo število« (Handbuch 1785, 453).25 Lahko torej domnevamo, da je šlo
Jožefu tudi za to, da ima čim stvarnejši statistični pregled o prebival-
stvu svojih dežel. K tej stvarni podobi je spadalo tudi njegovo katego-
riziranje po verski pripadnosti, kasneje pa tudi po narodni (gl. Stergar
in Scheer 2018). Raznolikosti prebivalstva in obstoja »akatoliških« reli-
gijskih skupin v drugi polovici 18. stoletja ni bilo več mogoče prezreti,
kljub drugačni pravni ureditvi.
Tolerančni patent tako ni bil le izraz strpnosti do evangeličanov in
pravoslavnih (ter malo kasneje v Spodnji Avstriji in na Dunaju tudi do
Judov), temveč tudi realističnega upoštevanja aktualnega verskega po-
ložaja habsburškega cesarstva.
Implementacija patenta
Zaradi patenta je bilo dovoljenje za privatno prakticiranje vere raz-
širjeno tudi na »akatoliške« vojake, kolikor taka praksa v cesarsko-
kraljevskih regimentih ni obstajala že prej. Še vedno pa se je izhajalo
iz prvenstva katoliške veroizpovedi; evangeličanska – tako luteranska
kot reformirana – in pravoslavna sta bili pač le tolerirani.26 Čeprav je
v vojski že obstajala de facto toleranca, je vsakdanje življenje pričalo,
24 Glede razvoja popisov prebivalstva gl. mdr. Durdik 1973.
25 Dvorni dekret z dne 15. 4. 1782.
26 O pravnem položaju »akatoličanov« v času po Tolerančnem patentu v povzetku
Schima 2011/12
64
mišljeni katoliški pridigarji, pa ta pričakovanja nedvomno veljajo tudi
za evangeličanske.
Poleg teh motivov, ki se nanašajo na religije v družbenem življenju,
je bil verjetno navzoč še nek drug, doslej komajda obravnavani, motiv.
Od srede 18. stoletja dalje je bilo avstrijsko prebivalstvo zajeto tudi v sta-
tistike. Prvo ljudsko štetje v Avstriji je bilo izvedeno pod Marijo Terezijo
leta 1754 po upravni reformi.24 V tej zvezi pade v oči pripomba, ki se na-
naša na uveljavljanje Tolerančnega patenta: registracija evangeličanov
po določilih patenta je bila potrebna »le zato […], da bi zvedeli za nji-
hovo število« (Handbuch 1785, 453).25 Lahko torej domnevamo, da je šlo
Jožefu tudi za to, da ima čim stvarnejši statistični pregled o prebival-
stvu svojih dežel. K tej stvarni podobi je spadalo tudi njegovo katego-
riziranje po verski pripadnosti, kasneje pa tudi po narodni (gl. Stergar
in Scheer 2018). Raznolikosti prebivalstva in obstoja »akatoliških« reli-
gijskih skupin v drugi polovici 18. stoletja ni bilo več mogoče prezreti,
kljub drugačni pravni ureditvi.
Tolerančni patent tako ni bil le izraz strpnosti do evangeličanov in
pravoslavnih (ter malo kasneje v Spodnji Avstriji in na Dunaju tudi do
Judov), temveč tudi realističnega upoštevanja aktualnega verskega po-
ložaja habsburškega cesarstva.
Implementacija patenta
Zaradi patenta je bilo dovoljenje za privatno prakticiranje vere raz-
širjeno tudi na »akatoliške« vojake, kolikor taka praksa v cesarsko-
kraljevskih regimentih ni obstajala že prej. Še vedno pa se je izhajalo
iz prvenstva katoliške veroizpovedi; evangeličanska – tako luteranska
kot reformirana – in pravoslavna sta bili pač le tolerirani.26 Čeprav je
v vojski že obstajala de facto toleranca, je vsakdanje življenje pričalo,
24 Glede razvoja popisov prebivalstva gl. mdr. Durdik 1973.
25 Dvorni dekret z dne 15. 4. 1782.
26 O pravnem položaju »akatoličanov« v času po Tolerančnem patentu v povzetku
Schima 2011/12
64
