Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 77
Stati in obstati 15(2019): 75-103
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)75-103
Jonatan Vinkler
ČEŠKI BRATJE – 560 LET
III: NA INTELEKTUALNEM ODRU
ČEŠKEGA KRALJESTVA – JAN BLAHOSLAV
Morkovice – Slížany so »mesto brez posebnosti«, majhen kraj pri
Kroměřížu na jugovzhodnem Moravskem. Na prvi pogled po ničemer
izstopajoč: šteje nič več kot 3000 duš. Toda ima pomenljivo zgodovino.
Nanjo spominja tudi poimenovanje poljske poti, ki se še vedno imenu-
je Bratrská oziroma (Češko)bratska. Slížany so bili namreč v 16. stoletju
eno od središč češkobratske cerkve, celo bivališče češkobratskih škofov,
prav tam pa je šestindvajsetega avgusta 1557 potekala tudi sinoda čeških
bratov. Na njej je bil za novega škofa izvoljen Jan Blahoslav (1523–1571;
na posameznih pismih je najti tudi njegov psevdonim Apterix, po pri-
imku matere, Katarine Bezpěrové; njegova druga psevdonima, po oče-
tovem imenu, sta bila še Makarios in Blasius).
O Blahoslavu obstaja celo za češkega zgodovinarja obsežna in ne
nujno enostavno pregledna ter obvladljiva zgodovinopisna produkci-
ja, ki je bila izpisana v zadnjem stoletju in pol ter temelji predvsem na
virih v latinskem in češkem jeziku (Čejka in Šlosar 2015). Toda iz nje je
mogoče razbrati vsaj dvoje: z Blahoslavom so češki bratje dosegli ene-
ga svojih intelektualnih vrhov, kajti po teži besedilne produkcije in nje-
nem ključnem mestu v češki književnosti 16. stoletja so sodobniki mogli
Blahoslava primerjati le z njegovim predhodnikom Lukášem Pražským,
kasneje, od tolerančnega patenta Jožefa II., 1781., pa sub specie aeternita-
tis zgolj z zadnjim češkobratskim škofom Janom Amosom Komenským.
Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom postali tolikšna intelektualna
sila, da je bilo treba z njimi računati ne le v Češkem kraljestvu, pač pa
75
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)75-103
Jonatan Vinkler
ČEŠKI BRATJE – 560 LET
III: NA INTELEKTUALNEM ODRU
ČEŠKEGA KRALJESTVA – JAN BLAHOSLAV
Morkovice – Slížany so »mesto brez posebnosti«, majhen kraj pri
Kroměřížu na jugovzhodnem Moravskem. Na prvi pogled po ničemer
izstopajoč: šteje nič več kot 3000 duš. Toda ima pomenljivo zgodovino.
Nanjo spominja tudi poimenovanje poljske poti, ki se še vedno imenu-
je Bratrská oziroma (Češko)bratska. Slížany so bili namreč v 16. stoletju
eno od središč češkobratske cerkve, celo bivališče češkobratskih škofov,
prav tam pa je šestindvajsetega avgusta 1557 potekala tudi sinoda čeških
bratov. Na njej je bil za novega škofa izvoljen Jan Blahoslav (1523–1571;
na posameznih pismih je najti tudi njegov psevdonim Apterix, po pri-
imku matere, Katarine Bezpěrové; njegova druga psevdonima, po oče-
tovem imenu, sta bila še Makarios in Blasius).
O Blahoslavu obstaja celo za češkega zgodovinarja obsežna in ne
nujno enostavno pregledna ter obvladljiva zgodovinopisna produkci-
ja, ki je bila izpisana v zadnjem stoletju in pol ter temelji predvsem na
virih v latinskem in češkem jeziku (Čejka in Šlosar 2015). Toda iz nje je
mogoče razbrati vsaj dvoje: z Blahoslavom so češki bratje dosegli ene-
ga svojih intelektualnih vrhov, kajti po teži besedilne produkcije in nje-
nem ključnem mestu v češki književnosti 16. stoletja so sodobniki mogli
Blahoslava primerjati le z njegovim predhodnikom Lukášem Pražským,
kasneje, od tolerančnega patenta Jožefa II., 1781., pa sub specie aeternita-
tis zgolj z zadnjim češkobratskim škofom Janom Amosom Komenským.
Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom postali tolikšna intelektualna
sila, da je bilo treba z njimi računati ne le v Češkem kraljestvu, pač pa
75
