Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 81
jonatan vinkler
čas zavestno vednostno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je
tako zmožen učinkovitega dialoga tudi z izobraženimi »kritiki evange-
lija«. Kajti talente, ki jih je prejel od Vsevišnjega, da je dobil zato, da bi
jih uporabil za spoznavanje Božjih reči in za službo Božjo (Říčan 1951,
49), ne prvega ne drugega pa menda ne more biti brez najkvalitetnejše
izobrazbe, kar jo svet v nekem trenutku premore. Toda: kristjan more,
po Blahoslavovem, smisel življenja uresničiti tudi brez univerzitetne ozi-
roma akademske izobrazbe (Molnar 1971, 208), kot je o čeških bratih
zgovorno zapisal nemški humanist Joachim Camerarius st. (1500–1574)
v svojem zgodovinopisnem delu Ioachimi Camerarii Pabepergensis,
Historica Narratio de fratrum Orthodoxorum Ecclesiis, in Bohemia,
Moravia & Polonia. Kot krščanski ideal je Blahoslav zato postavil pobož-
nost v delih, umetniški okus humanista, izbrušeno besedo v latinskem in
češkem jeziku – zlasti biblično besedilo je moralo biti po Blahoslavovem
v službi Besede in tako drugačno, imenitnejše, povzdignjeno nad obi-
čajni govor preprostega podeželana – ter poudarek na visoki izobrazbi
duhovniškega naraščaja med češkimi brati.
Topogledno se je Blahoslav najbolj razvnel v Filipiki proti misomusom
(Poznamenání soudu mého o těch slovích b. Lukášových, že »nic nepsal,
čehož by v Jednotě nevzal«, 18. února 1567 v Ivančicích), v kratki polemi-
ki, ki jo je med 15. in 18. februarjem 1567 napisal kot komentar k deve-
ti knjigi Acta Unitatis Fratrum, to jest Shromáždění pospolné těch věcí,
kteréž v Jednotě bratrské a nejvíc v království Českém puosobeny sou od
léta 1547 až do 1549 (gre za obsežno zbirko virov za zgodovino čeških
bratov). Blahoslav je »dostavek« k pismu škofa Lukáša Pražskega pisal
tako strastno, da besedilo že po rokopisnem duktusu izstopa iz siceršnje
Blahoslavove zapuščine in razodeva po eni strani avtorjev virtuozni re-
torični domet – predvsem retorični patos humanista, toda tudi logos
misleca, po drugi pa je dragocen spomenik za razumevanje napete dia
lektike med vabljivostjo znanja in nujo pobožnega krščanskega življen
ja v reformiranih cerkvah neluteranskega razvojnega toka v zgodnjeno-
voveški Srednji Evropi.
Filipika proti misomusom je Blahoslavov poziv na okope zoper in-
telektualni obskurantizem in protintelektualizem med češkimi brati.
79
čas zavestno vednostno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je
tako zmožen učinkovitega dialoga tudi z izobraženimi »kritiki evange-
lija«. Kajti talente, ki jih je prejel od Vsevišnjega, da je dobil zato, da bi
jih uporabil za spoznavanje Božjih reči in za službo Božjo (Říčan 1951,
49), ne prvega ne drugega pa menda ne more biti brez najkvalitetnejše
izobrazbe, kar jo svet v nekem trenutku premore. Toda: kristjan more,
po Blahoslavovem, smisel življenja uresničiti tudi brez univerzitetne ozi-
roma akademske izobrazbe (Molnar 1971, 208), kot je o čeških bratih
zgovorno zapisal nemški humanist Joachim Camerarius st. (1500–1574)
v svojem zgodovinopisnem delu Ioachimi Camerarii Pabepergensis,
Historica Narratio de fratrum Orthodoxorum Ecclesiis, in Bohemia,
Moravia & Polonia. Kot krščanski ideal je Blahoslav zato postavil pobož-
nost v delih, umetniški okus humanista, izbrušeno besedo v latinskem in
češkem jeziku – zlasti biblično besedilo je moralo biti po Blahoslavovem
v službi Besede in tako drugačno, imenitnejše, povzdignjeno nad obi-
čajni govor preprostega podeželana – ter poudarek na visoki izobrazbi
duhovniškega naraščaja med češkimi brati.
Topogledno se je Blahoslav najbolj razvnel v Filipiki proti misomusom
(Poznamenání soudu mého o těch slovích b. Lukášových, že »nic nepsal,
čehož by v Jednotě nevzal«, 18. února 1567 v Ivančicích), v kratki polemi-
ki, ki jo je med 15. in 18. februarjem 1567 napisal kot komentar k deve-
ti knjigi Acta Unitatis Fratrum, to jest Shromáždění pospolné těch věcí,
kteréž v Jednotě bratrské a nejvíc v království Českém puosobeny sou od
léta 1547 až do 1549 (gre za obsežno zbirko virov za zgodovino čeških
bratov). Blahoslav je »dostavek« k pismu škofa Lukáša Pražskega pisal
tako strastno, da besedilo že po rokopisnem duktusu izstopa iz siceršnje
Blahoslavove zapuščine in razodeva po eni strani avtorjev virtuozni re-
torični domet – predvsem retorični patos humanista, toda tudi logos
misleca, po drugi pa je dragocen spomenik za razumevanje napete dia
lektike med vabljivostjo znanja in nujo pobožnega krščanskega življen
ja v reformiranih cerkvah neluteranskega razvojnega toka v zgodnjeno-
voveški Srednji Evropi.
Filipika proti misomusom je Blahoslavov poziv na okope zoper in-
telektualni obskurantizem in protintelektualizem med češkimi brati.
79
