Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 78
razprave, študije
tudi za njegovimi mejami: s humanistom Blahoslavom so dokončno
prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni
kulturi in njeni sopotniki. Pomenljivo je namreč, da najpomembnej-
ši teksti češke književnosti v drugi polovici 16. stoletja pridejo iz inte-
lektualne delavnice čeških bratov (Blahoslav in prevajalci Biblije kra-
licke), utrakvistov (npr. Jiří Melantrich z Aventina in Daniel Adam z
Veleslavína) ter evangeličanov.
Blahoslav se je rodil v Přerovu na Moravskem. Tam so bile – ena-
ko je veljalo praktično za celotno Moravsko – verske razmere in raz-
merja slabi dve stoletji med nastopom husitske revolucije oziroma re-
formacije in Belo goro, 1419–1620, občutno manj napete, blažje, strasti
in razprtije pa manj silovite kot na Češkem. Přerov je namreč med 1475
in 1596 pripadal moravski plemiški družini Pernštejn,1 ki je izumrla v
viharnem 17. stoletju (po moški liniji 1631, po ženski 1646), v stoletju
prej pa je sodila med najpomembnejše aristokratske rodove v deželah
sv. Václava. Pernštejni so bili od začetka Husove »zadeve« pred konci-
lom v Konstanci (glej Vinkler 2015) odločni podporniki novega pogle-
da na kršč anstvo, pomenljivo sled morda najpomembnejšega Pernštejna
v 15. stoletju, Viljema I. (umrl 1427), pa je najti tudi na znameniti pri-
tožbi češkega in moravskega plemstva koncilu v Konstanci zoper sežig
M. Jana Husa (1515) – Pernštejnov pečat je na ohranjeni listini drugi po
vrstnem redu (Hlaváček 1981, 195–203). Toda plemiška družina je bila
versko strpna, razprtij zavoljo vprašanj Božjega ni iskala, poleg tega je
marljive češke brate cenila kot podložnike. Tudi zato, ker so s prizadev-
nim delom prinašali dobiček njihovemu gospodarstvu na Moravskem.
Tako so tudi češki bratje v Přerovu lahko uspevali dosti bolje kot npr.
na Češkem, kjer so bili praktično ves čas v negotovem položaju ali pod
naletom mestnih in/ali deželnih oblasti predvsem katoliške, občasno pa
tudi utrakvistične miselne orientacije. In tako odvisni od neposredne
1 Na gradu Pernštejn v Nedvědicah na Moravskem, ki je bil matični družinski
grad Pernštejnov od preloma 13. v 14. stoletje do 1596 in se danes odlikuje s sinte-
zo poznog otske ter renesančne posvetne arhitekture, je bil posnet tudi del filma
Luther (2003) z Josephom Fiennesom v naslovni vlogi (prizor prihoda Luthra pred
državni zbor v Wormsu in odhoda z njega).
76
tudi za njegovimi mejami: s humanistom Blahoslavom so dokončno
prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni
kulturi in njeni sopotniki. Pomenljivo je namreč, da najpomembnej-
ši teksti češke književnosti v drugi polovici 16. stoletja pridejo iz inte-
lektualne delavnice čeških bratov (Blahoslav in prevajalci Biblije kra-
licke), utrakvistov (npr. Jiří Melantrich z Aventina in Daniel Adam z
Veleslavína) ter evangeličanov.
Blahoslav se je rodil v Přerovu na Moravskem. Tam so bile – ena-
ko je veljalo praktično za celotno Moravsko – verske razmere in raz-
merja slabi dve stoletji med nastopom husitske revolucije oziroma re-
formacije in Belo goro, 1419–1620, občutno manj napete, blažje, strasti
in razprtije pa manj silovite kot na Češkem. Přerov je namreč med 1475
in 1596 pripadal moravski plemiški družini Pernštejn,1 ki je izumrla v
viharnem 17. stoletju (po moški liniji 1631, po ženski 1646), v stoletju
prej pa je sodila med najpomembnejše aristokratske rodove v deželah
sv. Václava. Pernštejni so bili od začetka Husove »zadeve« pred konci-
lom v Konstanci (glej Vinkler 2015) odločni podporniki novega pogle-
da na kršč anstvo, pomenljivo sled morda najpomembnejšega Pernštejna
v 15. stoletju, Viljema I. (umrl 1427), pa je najti tudi na znameniti pri-
tožbi češkega in moravskega plemstva koncilu v Konstanci zoper sežig
M. Jana Husa (1515) – Pernštejnov pečat je na ohranjeni listini drugi po
vrstnem redu (Hlaváček 1981, 195–203). Toda plemiška družina je bila
versko strpna, razprtij zavoljo vprašanj Božjega ni iskala, poleg tega je
marljive češke brate cenila kot podložnike. Tudi zato, ker so s prizadev-
nim delom prinašali dobiček njihovemu gospodarstvu na Moravskem.
Tako so tudi češki bratje v Přerovu lahko uspevali dosti bolje kot npr.
na Češkem, kjer so bili praktično ves čas v negotovem položaju ali pod
naletom mestnih in/ali deželnih oblasti predvsem katoliške, občasno pa
tudi utrakvistične miselne orientacije. In tako odvisni od neposredne
1 Na gradu Pernštejn v Nedvědicah na Moravskem, ki je bil matični družinski
grad Pernštejnov od preloma 13. v 14. stoletje do 1596 in se danes odlikuje s sinte-
zo poznog otske ter renesančne posvetne arhitekture, je bil posnet tudi del filma
Luther (2003) z Josephom Fiennesom v naslovni vlogi (prizor prihoda Luthra pred
državni zbor v Wormsu in odhoda z njega).
76
