Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 79
jonatan vinkler
zaščite posameznih plemiških rodov, na katerih posestih so prebivali,
na primer Krajířev s Krajka.
Češki bratje so sicer v prvi tretjini 16. stoletja že dodobra premaga-
li nelagodje pred življenjem v zgodnjenovoveški družbi, npr. v takem
občest vu, kot je mesto. Posamezni radikalni glasovi so v skupnosti po-
tihnili, zato se je izhodiščno zavračanje fevdalnega reda spremenilo v
tvorno družbeno participacijo, češki bratje pa so postali eden najbolj
produktivnih in prodornih družbenih delovalnikov v Češkem kral
jestvu, zlasti v slovstveni kulturi. Jednota bratska je namreč ugotovi-
la, da mora vrata med svoje člane odpreti tudi inteligenci, meščanom in
celo plemičem, kot ključnim družbenim akterjem, če naj ne ostane ne-
pomembna sekta in zato preganjana skupnost. Po drugi stani pa je ta
stanovsko raznolika slika pomagala češke brate okrepiti materialno in
intelektualn o, Jednota pa je prav posebno energijo vlagala v lastno šol-
stvo, ki je v 16. stoletju postalo merilo dobrih šol v Češkem kraljestvu in
je tako brusilo najbolj izjemne doraščajoče talente iz češkobratskih dru-
žin, ki so jih češki bratje šteli za »naslednjo generacijo« v življenju cerkve.
Eden takih je bil tudi Jan Blahoslav (Škarka 1958, 151).
Blahoslav je za razliko od predhodnika in tekmeca, škofa Jana
Avguste, ki je bil otrok konvertitske katoliške družine iz urbane Prage,
prihajal iz češkobratskega zaledja s podeželja; tam je obiskoval tudi če-
škobratsko šolo. Ko so njegovi učitelji prepoznali mladeničev talent, se
je Jednota odločila, da ga pošlje na študij v tujino, da bi dobil izobraz-
bo, ki mu jo tedaj niso mogle dati ne češkobratske šole ne Karlova uni-
verza v Pragi; slednja češke brate ni posebej mikala zaradi verske in
politične pozicije, bila je namreč branik utrakvizma.2 Pomemben in-
2 Karlova univerza se je po 1409., z odhodom treh univerzitetnih narodov (natio Po-
lonorum, natio Saxonum, natio Bavororum) zaradi Kutnogorskega dekreta Václa-
va IV. (1408) – z njim je češki kralj radikalno spremenil upravno podobo Karlove
univerze, kot jo je določil ustanovitelj, cesar Karel IV. (en »univerzitetni narod –
en glas; po Kutnogorskem dekretu: češki »univerzitetni« narod trije glasovi – os-
tali »univerzitetni narodi« en sam glas) –, iz svetovne prelevila v zgolj regionalno
zamejeno univerzo v težavah. Svojo nekdanjo univerzalnost in kvaliteto si je za-
čela povračati šele v 16. stoletju s prihodom humanistov nanjo. Več glej v: Winter
1897, 7–18; Svatoš 2005.
77
zaščite posameznih plemiških rodov, na katerih posestih so prebivali,
na primer Krajířev s Krajka.
Češki bratje so sicer v prvi tretjini 16. stoletja že dodobra premaga-
li nelagodje pred življenjem v zgodnjenovoveški družbi, npr. v takem
občest vu, kot je mesto. Posamezni radikalni glasovi so v skupnosti po-
tihnili, zato se je izhodiščno zavračanje fevdalnega reda spremenilo v
tvorno družbeno participacijo, češki bratje pa so postali eden najbolj
produktivnih in prodornih družbenih delovalnikov v Češkem kral
jestvu, zlasti v slovstveni kulturi. Jednota bratska je namreč ugotovi-
la, da mora vrata med svoje člane odpreti tudi inteligenci, meščanom in
celo plemičem, kot ključnim družbenim akterjem, če naj ne ostane ne-
pomembna sekta in zato preganjana skupnost. Po drugi stani pa je ta
stanovsko raznolika slika pomagala češke brate okrepiti materialno in
intelektualn o, Jednota pa je prav posebno energijo vlagala v lastno šol-
stvo, ki je v 16. stoletju postalo merilo dobrih šol v Češkem kraljestvu in
je tako brusilo najbolj izjemne doraščajoče talente iz češkobratskih dru-
žin, ki so jih češki bratje šteli za »naslednjo generacijo« v življenju cerkve.
Eden takih je bil tudi Jan Blahoslav (Škarka 1958, 151).
Blahoslav je za razliko od predhodnika in tekmeca, škofa Jana
Avguste, ki je bil otrok konvertitske katoliške družine iz urbane Prage,
prihajal iz češkobratskega zaledja s podeželja; tam je obiskoval tudi če-
škobratsko šolo. Ko so njegovi učitelji prepoznali mladeničev talent, se
je Jednota odločila, da ga pošlje na študij v tujino, da bi dobil izobraz-
bo, ki mu jo tedaj niso mogle dati ne češkobratske šole ne Karlova uni-
verza v Pragi; slednja češke brate ni posebej mikala zaradi verske in
politične pozicije, bila je namreč branik utrakvizma.2 Pomemben in-
2 Karlova univerza se je po 1409., z odhodom treh univerzitetnih narodov (natio Po-
lonorum, natio Saxonum, natio Bavororum) zaradi Kutnogorskega dekreta Václa-
va IV. (1408) – z njim je češki kralj radikalno spremenil upravno podobo Karlove
univerze, kot jo je določil ustanovitelj, cesar Karel IV. (en »univerzitetni narod –
en glas; po Kutnogorskem dekretu: češki »univerzitetni« narod trije glasovi – os-
tali »univerzitetni narodi« en sam glas) –, iz svetovne prelevila v zgolj regionalno
zamejeno univerzo v težavah. Svojo nekdanjo univerzalnost in kvaliteto si je za-
čela povračati šele v 16. stoletju s prihodom humanistov nanjo. Več glej v: Winter
1897, 7–18; Svatoš 2005.
77
