Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 14
razprave, študije
evangeličanov v začetku 20. stoletja, ko so v kontekstu zgodovinskih
sprememb Prekmurci tudi uradno postali Slovenci. Oba Kuzmiča pri
evangeličanih in njihovi »navidezni« zadržanosti do teh sprememb v
začetku 20. stoletja poseben poudarek poleg same organizacije evange-
ličanske cerkve dajeta njihovim izobraževalnim središčem, narodni za-
vesti in protestantski pisni tradiciji kot temelju za versko, narodno in
jezikovno identiteto.
Organizacija evangeličanske cerkve v Prekmurju do 1919
S prihodom reformacije v Prekmurje, ki se beleži v prvi polovici 16.
stoletja, so kaj kmalu zaživele tudi številne evangeličanske cerkvene
občine, organizacijo katerih potrjuje vizitacijsko poročilo iz leta 1627.
Sprejemanje nove vere je bilo tesno povezano z versko naravnanostjo
zemljiških gospodov, ki jih je poudarjanje protestantske demokracije
pritegnilo; tudi zato se je nova vera v teh krajih širila zelo hitro in se tudi
hitro ukoreninila. Vzporedno z evangeličansko vero se je širil tudi kal-
vinizem, ki je imel močne zagovornike zlasti na Ogrskem, toda nekoč
zelo dobro delujoča kalvinska oziroma reformirana cerkev se je kasneje
umaknila na obrobje in se po prvi svetovni vojni v Prekmurju ohranila
le v krajih ob današnji slovensko-madžarski meji. Reformaciji je sledi-
la protireformacija s pričetkom v letu 1672, ki v Prekmurju v primerjavi
z drugimi slovenskimi pokrajinami vendarle ni bila zelo uspešna. Med
poglavitnimi vzroki M. Kuzmič omenja obrobnost pokrajine in upravno
pripadnost ogrskemu delu države, kjer so zemljiški gospodje ohranjali
svojo versko svobodo v večji meri kot drugod. (M. Kuzmič 1986a, 213; F.
Kuzmič 2006b, 34; Šebjanič 1977, 13–14) Vsekakor lahko dodamo, da je
bil pred tem reformacijski temelj dobro utrjen, pa ne le to, trdno so oh-
ranjali zvestobo verskemu prepričanju.
Seveda so bili ukrepi protireformacije zelo nenaklonjeni protestan-
tom, saj so bili protestantski duhovniki in učitelji izgnani, cerkve in
šole pa odvzete, kar je intenzivno potekalo vse do leta 1733, zaradi česar
je protestantsko bogoslužje v Prekmurju začasno prenehalo. Leta 1681
12
evangeličanov v začetku 20. stoletja, ko so v kontekstu zgodovinskih
sprememb Prekmurci tudi uradno postali Slovenci. Oba Kuzmiča pri
evangeličanih in njihovi »navidezni« zadržanosti do teh sprememb v
začetku 20. stoletja poseben poudarek poleg same organizacije evange-
ličanske cerkve dajeta njihovim izobraževalnim središčem, narodni za-
vesti in protestantski pisni tradiciji kot temelju za versko, narodno in
jezikovno identiteto.
Organizacija evangeličanske cerkve v Prekmurju do 1919
S prihodom reformacije v Prekmurje, ki se beleži v prvi polovici 16.
stoletja, so kaj kmalu zaživele tudi številne evangeličanske cerkvene
občine, organizacijo katerih potrjuje vizitacijsko poročilo iz leta 1627.
Sprejemanje nove vere je bilo tesno povezano z versko naravnanostjo
zemljiških gospodov, ki jih je poudarjanje protestantske demokracije
pritegnilo; tudi zato se je nova vera v teh krajih širila zelo hitro in se tudi
hitro ukoreninila. Vzporedno z evangeličansko vero se je širil tudi kal-
vinizem, ki je imel močne zagovornike zlasti na Ogrskem, toda nekoč
zelo dobro delujoča kalvinska oziroma reformirana cerkev se je kasneje
umaknila na obrobje in se po prvi svetovni vojni v Prekmurju ohranila
le v krajih ob današnji slovensko-madžarski meji. Reformaciji je sledi-
la protireformacija s pričetkom v letu 1672, ki v Prekmurju v primerjavi
z drugimi slovenskimi pokrajinami vendarle ni bila zelo uspešna. Med
poglavitnimi vzroki M. Kuzmič omenja obrobnost pokrajine in upravno
pripadnost ogrskemu delu države, kjer so zemljiški gospodje ohranjali
svojo versko svobodo v večji meri kot drugod. (M. Kuzmič 1986a, 213; F.
Kuzmič 2006b, 34; Šebjanič 1977, 13–14) Vsekakor lahko dodamo, da je
bil pred tem reformacijski temelj dobro utrjen, pa ne le to, trdno so oh-
ranjali zvestobo verskemu prepričanju.
Seveda so bili ukrepi protireformacije zelo nenaklonjeni protestan-
tom, saj so bili protestantski duhovniki in učitelji izgnani, cerkve in
šole pa odvzete, kar je intenzivno potekalo vse do leta 1733, zaradi česar
je protestantsko bogoslužje v Prekmurju začasno prenehalo. Leta 1681
12
