Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 143
jasmin koso
tizma, ter da lahko anglikanstvo kljub njegovi širini dovolj natančno
opredelimo kot reformirano katolištvo. Obravnavali smo tri pomembne
sestavine v tkivu anglikanske identitete: episkopalno ureditev cerkve,
načela verovanja v Devetintridesetih členih vere ter molitveno in litur-
gično prakso v skladu s Knjigo skupnih molitev; slednja je mogoče celo
najpomembnejša.
Glede današnjih kontraverz moramo reči, da ne podpiramo istospol-
nih zakonskih zvez oziroma nismo za redefiniranje zakonske zveze. Kot
je rekel N. T. Wright, moramo biti zelo previdni, kadar gre za nenadno
spreminjanje pomena ključnih besed. Za poizkusi, da bi zamenjali iz-
raze, ki so se do sedaj uporabljali, ali spremenili pomen besed, se vedno
skriva prizadevanje po spremembi kulture in ideologije. Beseda »zakon-
ska zveza« že tisočletja medkulturno pomeni zvezo moškega in ženske.
S krščanskega stališča je že vse od pripovedi o nastanku (Geneza) zelo
pomembna binarnost: nebo in zemlja, morje in kopno, moški in ženska.
Bog ustvarja različne in komplementarne pare, ki delujejo skupaj …
Zaključna scena Biblije je novo nebo in nova zemlja, njena simbolika pa
zveza Kristusa in njegove Cerkve. Ne gre torej za nekaj citatov, ampak za
celoten biblijski narativ. Zato zakonska zveza moškega in ženske ozna-
čuje dobroto Božjega stvarjenja in Božjo namero za novo nebo in novo
zemljo. Če ljudje mislijo, da je zdaj zakonska zveza le ustrezna družbe-
na ureditev, potem se bojim, da stvari ne gredo v pravi smeri. Jasno je,
kaj je boljša in izvornejša pot.
Toda ali naj bomo vendarle odprtejši za vključevanje homoseksual-
nih oseb?
Sam Jezus ni ničesar rekel o homoseksualnosti. Nekaterim kristja-
nom to dejstvo zadošča, mnogi pa menijo, da je treba vzeti v obzir tudi
spise apostolov in vso Novo zavezo.
V Novi zavezi je ključna beseda apostola Pavla v prvem poglavju
Pisma Rimljanom. Tam piše, da so ljudje (pogani) najprej častili in slavili
Boga, potem pa so se odvrnili od njega, da bi se klanjali malikom. Zaradi
odločitve, da se odvrnejo od Boga, jih je Bog prepustil vsem v rstam
pregreh. Prepustil jih je poželenju njihovih src, da sramotijo svoja tele-
sa, da z omračenim umom počno, kar se ne spodobi. Na koncu poglav-
141
tizma, ter da lahko anglikanstvo kljub njegovi širini dovolj natančno
opredelimo kot reformirano katolištvo. Obravnavali smo tri pomembne
sestavine v tkivu anglikanske identitete: episkopalno ureditev cerkve,
načela verovanja v Devetintridesetih členih vere ter molitveno in litur-
gično prakso v skladu s Knjigo skupnih molitev; slednja je mogoče celo
najpomembnejša.
Glede današnjih kontraverz moramo reči, da ne podpiramo istospol-
nih zakonskih zvez oziroma nismo za redefiniranje zakonske zveze. Kot
je rekel N. T. Wright, moramo biti zelo previdni, kadar gre za nenadno
spreminjanje pomena ključnih besed. Za poizkusi, da bi zamenjali iz-
raze, ki so se do sedaj uporabljali, ali spremenili pomen besed, se vedno
skriva prizadevanje po spremembi kulture in ideologije. Beseda »zakon-
ska zveza« že tisočletja medkulturno pomeni zvezo moškega in ženske.
S krščanskega stališča je že vse od pripovedi o nastanku (Geneza) zelo
pomembna binarnost: nebo in zemlja, morje in kopno, moški in ženska.
Bog ustvarja različne in komplementarne pare, ki delujejo skupaj …
Zaključna scena Biblije je novo nebo in nova zemlja, njena simbolika pa
zveza Kristusa in njegove Cerkve. Ne gre torej za nekaj citatov, ampak za
celoten biblijski narativ. Zato zakonska zveza moškega in ženske ozna-
čuje dobroto Božjega stvarjenja in Božjo namero za novo nebo in novo
zemljo. Če ljudje mislijo, da je zdaj zakonska zveza le ustrezna družbe-
na ureditev, potem se bojim, da stvari ne gredo v pravi smeri. Jasno je,
kaj je boljša in izvornejša pot.
Toda ali naj bomo vendarle odprtejši za vključevanje homoseksual-
nih oseb?
Sam Jezus ni ničesar rekel o homoseksualnosti. Nekaterim kristja-
nom to dejstvo zadošča, mnogi pa menijo, da je treba vzeti v obzir tudi
spise apostolov in vso Novo zavezo.
V Novi zavezi je ključna beseda apostola Pavla v prvem poglavju
Pisma Rimljanom. Tam piše, da so ljudje (pogani) najprej častili in slavili
Boga, potem pa so se odvrnili od njega, da bi se klanjali malikom. Zaradi
odločitve, da se odvrnejo od Boga, jih je Bog prepustil vsem v rstam
pregreh. Prepustil jih je poželenju njihovih src, da sramotijo svoja tele-
sa, da z omračenim umom počno, kar se ne spodobi. Na koncu poglav-
141
