Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 147
BILO JE POVEDANO
Stati in obstati 16(2020): 145-165
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)145-165
Eberhard Jüngel
K SVOBODI KRŠČANSKEGA ČLOVEKA
SPOMIN NA LUTHROV SPIS1
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo: Luther in pasti »individualizacije religije«
1. Individualizem in moderna družba
Govor o zahodni, krščanski, moderni, sekularizirani civilizaciji
in/ali družbi – ločeno ali povezano v sklop »moderna sekularizirana
krščanska zahodna civilizacija« – je tako rekoč vedno spremljan z govo-
rom o (v njej) izpostavljenem ali uveljavljenem človeku kot posamezni-
ku/individuumu/osebi/subjektu – kot dejanskosti ali najvišji vrednoti/
normi (na primer pri razglašanju »človekovih pravic«, » pravic človeka
in državljana«). Raznolikost uporabljanih izrazov nakazuje različnost
teor etskih pojmovanj in razlag o naravi in virih individualizma (in se-
veda njegovega razmerja do pojmovanja družbe). To, da lahko med nave-
denimi izrazi vendarle tvegamo izbiro ene nosilne besede (individuum/
individualizem), na svoj način nakazuje možno konvergentnost ali vsaj
medsebojno neizključljivost teh izrazov in koncepcij, ki stoje izza njih,
kakor koli so večkrat predstavljeni kot konkurenčni (na primer s pou-
darjanjem odločilne vloge rimsko-krščanskega pojma osebe, ali filozof-
skega pojmovanja človeka kot subjekta, ali izpostavitve človeka kot po-
sameznika po dejanski ali zaželeni razpustitvi različnih skupnosti in
1 Eberhard Jüngel, Zur Freiheit eines Christenmenschen: eine Erinnerung an Luthers
Schrift (München: Kaiser, [1978] 1991).
145
Stati in obstati 16(2020): 145-165
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)145-165
Eberhard Jüngel
K SVOBODI KRŠČANSKEGA ČLOVEKA
SPOMIN NA LUTHROV SPIS1
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo: Luther in pasti »individualizacije religije«
1. Individualizem in moderna družba
Govor o zahodni, krščanski, moderni, sekularizirani civilizaciji
in/ali družbi – ločeno ali povezano v sklop »moderna sekularizirana
krščanska zahodna civilizacija« – je tako rekoč vedno spremljan z govo-
rom o (v njej) izpostavljenem ali uveljavljenem človeku kot posamezni-
ku/individuumu/osebi/subjektu – kot dejanskosti ali najvišji vrednoti/
normi (na primer pri razglašanju »človekovih pravic«, » pravic človeka
in državljana«). Raznolikost uporabljanih izrazov nakazuje različnost
teor etskih pojmovanj in razlag o naravi in virih individualizma (in se-
veda njegovega razmerja do pojmovanja družbe). To, da lahko med nave-
denimi izrazi vendarle tvegamo izbiro ene nosilne besede (individuum/
individualizem), na svoj način nakazuje možno konvergentnost ali vsaj
medsebojno neizključljivost teh izrazov in koncepcij, ki stoje izza njih,
kakor koli so večkrat predstavljeni kot konkurenčni (na primer s pou-
darjanjem odločilne vloge rimsko-krščanskega pojma osebe, ali filozof-
skega pojmovanja človeka kot subjekta, ali izpostavitve človeka kot po-
sameznika po dejanski ali zaželeni razpustitvi različnih skupnosti in
1 Eberhard Jüngel, Zur Freiheit eines Christenmenschen: eine Erinnerung an Luthers
Schrift (München: Kaiser, [1978] 1991).
145
