Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 144
študijski večeri
ja Pavel našteje enaindvajset vrst pregreh, kot so zavist, prepirljivost in
pohlep, vse do pripravljenosti ubijati, sovražnost do Boga in tako nap-
rej. V sredini tega besedila (Rim 1, 26–27) obravnava nekatere seksual-
ne deviacije ljudi potem, ko so se odvrnili od Boga:
Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinarav-
nim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v
svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodob-
nosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svo-
ji zablodi.
Ti dve vrstici sta najobsežnejša referenca na homoseksualni odnos
v vsem Svetem pismu. O homoseksualnosti govorita zelo negativno, v
kontekstu spirale moralnega iztirjenja.
Zdi se, da tu ni pomembno vprašanje, ali je Pavel nasprotoval ho-
moseksualnim odnosom (ker je očitno, da je), ampak vprašanje, zakaj
jim nasprotuje in v kakšni zvezi je ta razlaga s kvaliteto odnosa, kot je
življenjsko partnerstvo.
Gre namreč za to, da v starodavnem svetu, posebej med takratnimi
Judi in kristjani, homoseksualni odnos ni bil dojet kot zadeva enotn e in
ekskluzivne usmerjenosti manjšine. Homoseksualna privlačnost in obna-
šanja so bili dojeti široko kot rezultat neobrzdane, prekomerne seksualne
želje in poželenja tistih, ki niso bili pripravljeni v zadostni meri kontroli-
rati svojih poželenj. Zato bi bilo treba presoditi o možnosti, da urejene-
ga monogamnega homoseksualnega odnosa ne bi apriorno obravnavali
kot »življenje v grehu« (ali pa bi ga vsaj obravnavali enako kot števil-
ne lastne osebne slabosti, ki jih vsakodnevno ponavljamo). (Koso 2018)
Zgovorno je dejstvo, da je bil prvi poganski spreobrnjenec v krščansko
vero (kot je zabeleženo v Novi zavezi v Apostolskih delih, Apd 8, 26–40)
etiopski evnuh, ki bi mu bil po Ponovljeni postavi (5 Mz 23,2; tudi 3 Mz
21, 16–23) prepovedan vstop v starozavezno skupnost Božjega naroda.
Po Novi zavezi je (bil) dobrodošel tak, kakršen je (bil).
Krščanstvo je gotovo pred izzivom, kako sprejeti in vključiti homo
seksualne osebe. Državljanska institucija življenjskega partnerstva (ho-
moseksualcev) je realnost in že zato sama po sebi pomeni izziv. Prepričan
142
ja Pavel našteje enaindvajset vrst pregreh, kot so zavist, prepirljivost in
pohlep, vse do pripravljenosti ubijati, sovražnost do Boga in tako nap-
rej. V sredini tega besedila (Rim 1, 26–27) obravnava nekatere seksual-
ne deviacije ljudi potem, ko so se odvrnili od Boga:
Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinarav-
nim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v
svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodob-
nosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svo-
ji zablodi.
Ti dve vrstici sta najobsežnejša referenca na homoseksualni odnos
v vsem Svetem pismu. O homoseksualnosti govorita zelo negativno, v
kontekstu spirale moralnega iztirjenja.
Zdi se, da tu ni pomembno vprašanje, ali je Pavel nasprotoval ho-
moseksualnim odnosom (ker je očitno, da je), ampak vprašanje, zakaj
jim nasprotuje in v kakšni zvezi je ta razlaga s kvaliteto odnosa, kot je
življenjsko partnerstvo.
Gre namreč za to, da v starodavnem svetu, posebej med takratnimi
Judi in kristjani, homoseksualni odnos ni bil dojet kot zadeva enotn e in
ekskluzivne usmerjenosti manjšine. Homoseksualna privlačnost in obna-
šanja so bili dojeti široko kot rezultat neobrzdane, prekomerne seksualne
želje in poželenja tistih, ki niso bili pripravljeni v zadostni meri kontroli-
rati svojih poželenj. Zato bi bilo treba presoditi o možnosti, da urejene-
ga monogamnega homoseksualnega odnosa ne bi apriorno obravnavali
kot »življenje v grehu« (ali pa bi ga vsaj obravnavali enako kot števil-
ne lastne osebne slabosti, ki jih vsakodnevno ponavljamo). (Koso 2018)
Zgovorno je dejstvo, da je bil prvi poganski spreobrnjenec v krščansko
vero (kot je zabeleženo v Novi zavezi v Apostolskih delih, Apd 8, 26–40)
etiopski evnuh, ki bi mu bil po Ponovljeni postavi (5 Mz 23,2; tudi 3 Mz
21, 16–23) prepovedan vstop v starozavezno skupnost Božjega naroda.
Po Novi zavezi je (bil) dobrodošel tak, kakršen je (bil).
Krščanstvo je gotovo pred izzivom, kako sprejeti in vključiti homo
seksualne osebe. Državljanska institucija življenjskega partnerstva (ho-
moseksualcev) je realnost in že zato sama po sebi pomeni izziv. Prepričan
142
