Page 216 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 216
kronika
pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpo-
čile. 52 Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obu-
jenih. 53 Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se
prikazali mnogim. 54 Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, vide-
li potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično,
ta je bil Božji Sin!« 55 Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od
Galileje sèm so hodile za Jezusom in mu stregle. 56 Med njimi so bile Ma-
rija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedeje-
vih sinov.
57 Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimateje, Jožef po imenu, ki
je bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. 59 Jožef je telo vzel, zavil v kos čis-
tega platna 60 in položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Ko je k
vhodu v grob zavalil velik kamen, je odšel. 61 Bili pa sta tam Marija Magda-
lena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.
Drage sestre in bratje v Kristusu! Praznik velikega petka nam ver-
nim ponovno odpira oznanilo upanja na velikonočno jutro. Velikonočni
prazniki so najbolj radostni krščanski prazniki, pa čeprav jih začenja-
mo s spominom na trpljenje in smrt Jezusa Kristusa na križu. Za evan-
geličanske kristjane je v vsem velikonočnem tridnevju še posebej po-
memben ravno veliki petek. To pa zato, ker predstavlja vrhunec Božjega
odrešenjskega dela in njegove milosti. Tako kot so Judje na veliko noč
darovali jagnje, s čimer so se Bogu zahvaljevali za izhod iz Egipta, tako
je Jezus na veliki petek namesto jagnjeta daroval sebe, da bi imeli po
njem vsi večno življenje. Kristusovo trpljenje in smrt na križu je namreč
pečat, ki potrjuje resničnost in veljavnost Božjega odrešenjskega dela.
Tukaj na križu, na višku vseh bolečin, je dosežen višek Božje milosti in
ljubezni. Na križu pride do odpuščanja, do daru Božje milosti, ki zlo-
mi sile zla. Od tu naprej tudi mi lahko svoje dni živimo z Božjo slavo,
z ljubeznijo; da bi znali zaupati v preizkušnjah, da bi našli vero v odre-
šenje in pogum za življenje. Bog nam odpušča, nas odrešuje in nam po-
darja novo življenje.
214
pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpo-
čile. 52 Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obu-
jenih. 53 Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se
prikazali mnogim. 54 Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, vide-
li potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično,
ta je bil Božji Sin!« 55 Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od
Galileje sèm so hodile za Jezusom in mu stregle. 56 Med njimi so bile Ma-
rija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedeje-
vih sinov.
57 Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimateje, Jožef po imenu, ki
je bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. 59 Jožef je telo vzel, zavil v kos čis-
tega platna 60 in položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Ko je k
vhodu v grob zavalil velik kamen, je odšel. 61 Bili pa sta tam Marija Magda-
lena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.
Drage sestre in bratje v Kristusu! Praznik velikega petka nam ver-
nim ponovno odpira oznanilo upanja na velikonočno jutro. Velikonočni
prazniki so najbolj radostni krščanski prazniki, pa čeprav jih začenja-
mo s spominom na trpljenje in smrt Jezusa Kristusa na križu. Za evan-
geličanske kristjane je v vsem velikonočnem tridnevju še posebej po-
memben ravno veliki petek. To pa zato, ker predstavlja vrhunec Božjega
odrešenjskega dela in njegove milosti. Tako kot so Judje na veliko noč
darovali jagnje, s čimer so se Bogu zahvaljevali za izhod iz Egipta, tako
je Jezus na veliki petek namesto jagnjeta daroval sebe, da bi imeli po
njem vsi večno življenje. Kristusovo trpljenje in smrt na križu je namreč
pečat, ki potrjuje resničnost in veljavnost Božjega odrešenjskega dela.
Tukaj na križu, na višku vseh bolečin, je dosežen višek Božje milosti in
ljubezni. Na križu pride do odpuščanja, do daru Božje milosti, ki zlo-
mi sile zla. Od tu naprej tudi mi lahko svoje dni živimo z Božjo slavo,
z ljubeznijo; da bi znali zaupati v preizkušnjah, da bi našli vero v odre-
šenje in pogum za življenje. Bog nam odpušča, nas odrešuje in nam po-
darja novo življenje.
214
