Page 217 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 217
geza filo
Ljudje današnjega časa pa vse manj razumemo to krščansko sporo-
čilo Božjega odrešenjskega dela. Kadar je govora o velikonočnih praz-
nikih, ko s perspektive velike noči gledamo na življenje danes in tu, smo
seveda postavljeni pred mnoga vprašanja in se nam odpirajo mnoge di-
leme. V kaj lahko še verujemo? Komu lahko še zaupamo? Ali je še smi-
selno delati dobro in pošteno? Ali še smemo zaupati v civilizacijo, za
katero se zdi, da je popolnoma pozabila na Boga in v marsičem tudi na
človeka in ki na prvo mesto postavlja prestiž, moč, egoizem? V takem
hitrem in površnem času, prežetem s filozofijo, ki odklanja vero v Boga,
se mnogim zdi Kristusova smrt na križu popoln nesmisel, njegovo vsta-
jenje pa le pobožna legenda. Množica, ki danes križa Boga, smo veliko-
krat mi. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da naše življenje ni tisto,
kar naj bi bilo, in verujemo, da nas lahko odreši zgolj demokracija, trž-
no gospodarstvo, evro, socialna država, psihoanaliza in kar je še take-
ga. Vse to so seveda nujno potrebne in za preživetje potrebne in koristne
stvari, ki pa dejanske rešitve mnogih problemov ne prinesejo. Kajti na
dnu naše skrite kamrice, kot je rekel Ivan Cankar, tam nekje gloda črv,
ki nas razjeda od znotraj in ga je seveda treba odstraniti. Ali kot je za-
pisal Psalmist: »Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote, ni
miru na mojih kosteh zaradi mojega greha« (Ps 38,4). Zato je tudi apos-
tol Peter tako odločen: »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki
ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zla-
to, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jag-
njeta« (1 Pt 1,18.19).
Drama, ki se je na začetku stvarjenja začela v edenskem vrtu, je na
veliki petek doživela svoj vrhunec z Božjim posegom v zgodovino, ki se
je zgodil v zakotju rimske države okoli leta 30. Jezus Kristus je bil izro-
čen v smrt zaradi naših prestopkov, zaradi našega greha. Mnogi so mišl-
jenja, da mora človek nekaj storiti, da bi nekako zadostil za svoj greh.
Toda človekov greh je preresna stvar, da bi se lahko človek zanj odkupil
s svojimi dejanji. Ravno zato je Bog poslal svojega Sina rešit grešnike.
Jezus Kristus je s svojo žrtveno smrtjo prišel odrešit mene, tebe, njo, nje-
ga ... nas vse! Poplačal je naš dolg, plačal je našo kazen. V tem je smisel
Jezusove smrti. Apostol Pavel pravi: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil,
215
Ljudje današnjega časa pa vse manj razumemo to krščansko sporo-
čilo Božjega odrešenjskega dela. Kadar je govora o velikonočnih praz-
nikih, ko s perspektive velike noči gledamo na življenje danes in tu, smo
seveda postavljeni pred mnoga vprašanja in se nam odpirajo mnoge di-
leme. V kaj lahko še verujemo? Komu lahko še zaupamo? Ali je še smi-
selno delati dobro in pošteno? Ali še smemo zaupati v civilizacijo, za
katero se zdi, da je popolnoma pozabila na Boga in v marsičem tudi na
človeka in ki na prvo mesto postavlja prestiž, moč, egoizem? V takem
hitrem in površnem času, prežetem s filozofijo, ki odklanja vero v Boga,
se mnogim zdi Kristusova smrt na križu popoln nesmisel, njegovo vsta-
jenje pa le pobožna legenda. Množica, ki danes križa Boga, smo veliko-
krat mi. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da naše življenje ni tisto,
kar naj bi bilo, in verujemo, da nas lahko odreši zgolj demokracija, trž-
no gospodarstvo, evro, socialna država, psihoanaliza in kar je še take-
ga. Vse to so seveda nujno potrebne in za preživetje potrebne in koristne
stvari, ki pa dejanske rešitve mnogih problemov ne prinesejo. Kajti na
dnu naše skrite kamrice, kot je rekel Ivan Cankar, tam nekje gloda črv,
ki nas razjeda od znotraj in ga je seveda treba odstraniti. Ali kot je za-
pisal Psalmist: »Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote, ni
miru na mojih kosteh zaradi mojega greha« (Ps 38,4). Zato je tudi apos-
tol Peter tako odločen: »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki
ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zla-
to, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jag-
njeta« (1 Pt 1,18.19).
Drama, ki se je na začetku stvarjenja začela v edenskem vrtu, je na
veliki petek doživela svoj vrhunec z Božjim posegom v zgodovino, ki se
je zgodil v zakotju rimske države okoli leta 30. Jezus Kristus je bil izro-
čen v smrt zaradi naših prestopkov, zaradi našega greha. Mnogi so mišl-
jenja, da mora človek nekaj storiti, da bi nekako zadostil za svoj greh.
Toda človekov greh je preresna stvar, da bi se lahko človek zanj odkupil
s svojimi dejanji. Ravno zato je Bog poslal svojega Sina rešit grešnike.
Jezus Kristus je s svojo žrtveno smrtjo prišel odrešit mene, tebe, njo, nje-
ga ... nas vse! Poplačal je naš dolg, plačal je našo kazen. V tem je smisel
Jezusove smrti. Apostol Pavel pravi: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil,
215
