Page 211 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 211
Jan Amos Komenský
z njim razumno ravnati, ne pa, da iz njega najprej naredi šemo in pete-
linčka, ki ne ve, kako se kdaj obrniti.
Bistrino in razum otrok brusijo tudi fabule ali basni o živalih ali če-
mer koli drugem, ki so zložene na duhovit način. Takšne pripovedi raje
poslušajo kot zgodovino in si jih zlahka zapomnijo. In ker je v takšne
razumno sestavljene parabole ponavadi vključen tudi kakšen moralni
nauk, si jih kaže za rabo pri otročkih želeti zavoljo dvojega: zaradi tega,
da bi se takrat, ko se jim pripoveduje parabolo, otroška misel ukvarjala
s čim prijetnim in zato, da bi se v njih počasi prijelo tisto, kar bo pri njih
veljalo pozneje. O tem bo več povedanega v dostavku k tej knjigi, pog. 2.
Še o modri vzgoji otročkov v razumnosti: dodam, da čeprav lahko
pri tej stvari pestunje in starši nemalo pomorejo svojim otrokom, jim še
veliko bolj pomagajo njihovi vrstniki, sorojenci ali tako, da se med se-
boj pogovarjajo, ali tako, da se skupaj igrajo. Kajti med otroki ista sta-
rost ustvarja podobnost značajev in mišljenja: iznajdljivost enega ni pre-
velika za drugega; med njimi ni nobenega prevladovanja, prisile, strahu,
plašljivosti, temveč enakost, ljubezen, odprtost, sproščenost vprašati in
odgovoriti vse, kar pride na pamet, kar nam starejšim, ko hočemo dela-
ti z otroki, manjka in ta manko nas ovira. Zato naj nihče ne dvomi, da
more otrok otroku bistrino izostriti in izpiliti bolj kot kdo drugi. Iz tega
razloga je treba ne le izrecno dovoljevati, temveč tudi načrtovati, da se
otroci med seboj srečujejo, se po ulicah igrajo in tekajo, in to vsak dan;
paziti je treba le, da ne bi bila zraven tudi slaba družba, kajti tako bi bila
škoda večja od dobička. To lahko razumni starši, če vidijo, da se pri so-
sedih zbira nevzgojena tolpa, zlahka uredijo in preprečijo, da bi se nji-
hovi otroci igrali z ognjem.
Enajsto poglavje
Kako dolgo naj bo mladež v materinski šoli?
Podobno, kot se rastlinico ali drevesce, ki je iz svojega semena že po
gnalo, da bi lažje raslo in prinašalo lepše sadove, prestavi v drugo zem-
ljo in presadi, zlasti v vrtove in sadilnice, ki so temu namenjene, podob-
no tudi otročke, odgojene v materinem naročju in okrepljene na telesu
in duši, pristoji oddati v roke vrtnarjev (učiteljev) in še uspešneje bodo
209
z njim razumno ravnati, ne pa, da iz njega najprej naredi šemo in pete-
linčka, ki ne ve, kako se kdaj obrniti.
Bistrino in razum otrok brusijo tudi fabule ali basni o živalih ali če-
mer koli drugem, ki so zložene na duhovit način. Takšne pripovedi raje
poslušajo kot zgodovino in si jih zlahka zapomnijo. In ker je v takšne
razumno sestavljene parabole ponavadi vključen tudi kakšen moralni
nauk, si jih kaže za rabo pri otročkih želeti zavoljo dvojega: zaradi tega,
da bi se takrat, ko se jim pripoveduje parabolo, otroška misel ukvarjala
s čim prijetnim in zato, da bi se v njih počasi prijelo tisto, kar bo pri njih
veljalo pozneje. O tem bo več povedanega v dostavku k tej knjigi, pog. 2.
Še o modri vzgoji otročkov v razumnosti: dodam, da čeprav lahko
pri tej stvari pestunje in starši nemalo pomorejo svojim otrokom, jim še
veliko bolj pomagajo njihovi vrstniki, sorojenci ali tako, da se med se-
boj pogovarjajo, ali tako, da se skupaj igrajo. Kajti med otroki ista sta-
rost ustvarja podobnost značajev in mišljenja: iznajdljivost enega ni pre-
velika za drugega; med njimi ni nobenega prevladovanja, prisile, strahu,
plašljivosti, temveč enakost, ljubezen, odprtost, sproščenost vprašati in
odgovoriti vse, kar pride na pamet, kar nam starejšim, ko hočemo dela-
ti z otroki, manjka in ta manko nas ovira. Zato naj nihče ne dvomi, da
more otrok otroku bistrino izostriti in izpiliti bolj kot kdo drugi. Iz tega
razloga je treba ne le izrecno dovoljevati, temveč tudi načrtovati, da se
otroci med seboj srečujejo, se po ulicah igrajo in tekajo, in to vsak dan;
paziti je treba le, da ne bi bila zraven tudi slaba družba, kajti tako bi bila
škoda večja od dobička. To lahko razumni starši, če vidijo, da se pri so-
sedih zbira nevzgojena tolpa, zlahka uredijo in preprečijo, da bi se nji-
hovi otroci igrali z ognjem.
Enajsto poglavje
Kako dolgo naj bo mladež v materinski šoli?
Podobno, kot se rastlinico ali drevesce, ki je iz svojega semena že po
gnalo, da bi lažje raslo in prinašalo lepše sadove, prestavi v drugo zem-
ljo in presadi, zlasti v vrtove in sadilnice, ki so temu namenjene, podob-
no tudi otročke, odgojene v materinem naročju in okrepljene na telesu
in duši, pristoji oddati v roke vrtnarjev (učiteljev) in še uspešneje bodo
209
