Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 212
prevod
rasli. Kajti presajeno drevesce vedno raste lepše in ima boljše sadove kot
takrat, ko vzklije. Torej kdaj in kako?
Pred šestim letom izpustiti iz materinskega naročja in dajati v uk uči-
teljem ne svetujem, in to iz naslednjih vzrokov:
1. Prezgodnja otroška doba zahteva več nege in skrbi, ko bi ju bil uči-
telj, ki ima na skrbi in v obravnavi celo skupino, zmožen dati. Zato je ta-
kim otrokom bolje v materinskem naročju.
2. Varneje je, da se možgani dobro utrdijo, preden se jim začne na-
lagati delo. Pri otročku se do petega ali šestega leta teme šele zapre in
možgani dobijo svojo trdnost. Zato je mogoče v tem primeru dopustiti
samo to, kar lahko otrok zapopade sam pod domačo skrbjo, na lahko,
neopazno in kakor skozi igro.
3. Bo kaj uspeha, če se bomo lotili drugače? Tudi poganjek, če se pre-
saja, ko je še šibak, bo rastel počasi in slabo, če pa, ko je že močnejši, te-
daj bo rasel hitro in krepko. Tudi če konjička zaprežemo prehitro, bo ši-
bak, če pa mu daš čas, da pride k sebi, tedaj bo vlekel toliko močneje in
bo vse prinesel notri.
4. Do šestega (ali do začetka sedmega) leta ni dolga doba za čakan
je, če se medtem ne opušča potrebnih stvari, kot je bilo že prikazano in
se jih vadi doma takoj od začetka in v prvem obdobju. Če bo otrok po
predpisanem navodilu od doma temeljito vzgojen v pobožnosti, čistih
nraveh (posebej v spoštljivosti do staršev, ubogljivosti in pozornosti),
tudi v razumnosti, hitrem opravljanju tega in onega ter v jedrnatem go-
vorjenju ali izgovarjanju, tedaj pri šestih letih ne bo nič pozno pristopi-
ti k začetku učenja pismenosti.
Toda dlje kot šest let doma otroka držati tudi ne svetujem: kajti tisto,
kar se more naučiti doma (kot kaže prikazano poročilo), se lahko zlah-
ka nauči v šestih letih. In če se takoj za tem ne začne ukvarjati z nadalj-
njim dobrim izobraževanjem, bo začel pasti neuporabno lenobo in bo
tako usahnil. Nevarnost je seveda, da bi se zaradi lenobe in razpušče-
nosti ne prijele tudi druge hibe, ki jih bi bilo nato kot gost plevel ne tako
lahko izpukati. Zato je najbolje vseskozi nadaljevati, kar je že začeto.
In nazadnje: ni mišljeno, kot da ni mogoče drugače kot le pri šestih
letih; lahko pol leta ali leto prej ali kasneje, kot je pri kom opaziti. Kajti
210
rasli. Kajti presajeno drevesce vedno raste lepše in ima boljše sadove kot
takrat, ko vzklije. Torej kdaj in kako?
Pred šestim letom izpustiti iz materinskega naročja in dajati v uk uči-
teljem ne svetujem, in to iz naslednjih vzrokov:
1. Prezgodnja otroška doba zahteva več nege in skrbi, ko bi ju bil uči-
telj, ki ima na skrbi in v obravnavi celo skupino, zmožen dati. Zato je ta-
kim otrokom bolje v materinskem naročju.
2. Varneje je, da se možgani dobro utrdijo, preden se jim začne na-
lagati delo. Pri otročku se do petega ali šestega leta teme šele zapre in
možgani dobijo svojo trdnost. Zato je mogoče v tem primeru dopustiti
samo to, kar lahko otrok zapopade sam pod domačo skrbjo, na lahko,
neopazno in kakor skozi igro.
3. Bo kaj uspeha, če se bomo lotili drugače? Tudi poganjek, če se pre-
saja, ko je še šibak, bo rastel počasi in slabo, če pa, ko je že močnejši, te-
daj bo rasel hitro in krepko. Tudi če konjička zaprežemo prehitro, bo ši-
bak, če pa mu daš čas, da pride k sebi, tedaj bo vlekel toliko močneje in
bo vse prinesel notri.
4. Do šestega (ali do začetka sedmega) leta ni dolga doba za čakan
je, če se medtem ne opušča potrebnih stvari, kot je bilo že prikazano in
se jih vadi doma takoj od začetka in v prvem obdobju. Če bo otrok po
predpisanem navodilu od doma temeljito vzgojen v pobožnosti, čistih
nraveh (posebej v spoštljivosti do staršev, ubogljivosti in pozornosti),
tudi v razumnosti, hitrem opravljanju tega in onega ter v jedrnatem go-
vorjenju ali izgovarjanju, tedaj pri šestih letih ne bo nič pozno pristopi-
ti k začetku učenja pismenosti.
Toda dlje kot šest let doma otroka držati tudi ne svetujem: kajti tisto,
kar se more naučiti doma (kot kaže prikazano poročilo), se lahko zlah-
ka nauči v šestih letih. In če se takoj za tem ne začne ukvarjati z nadalj-
njim dobrim izobraževanjem, bo začel pasti neuporabno lenobo in bo
tako usahnil. Nevarnost je seveda, da bi se zaradi lenobe in razpušče-
nosti ne prijele tudi druge hibe, ki jih bi bilo nato kot gost plevel ne tako
lahko izpukati. Zato je najbolje vseskozi nadaljevati, kar je že začeto.
In nazadnje: ni mišljeno, kot da ni mogoče drugače kot le pri šestih
letih; lahko pol leta ali leto prej ali kasneje, kot je pri kom opaziti. Kajti
210
