Page 31 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 31
janez weiss
diščem in vicedomom ali zaradi vsakovrstnih nujnosti, poslov, družbe
ali užitkov veliko zadrževal v deželni prestolnici, ne vemo. Kazalci so
posredni. Krištofa najdemo v tožbah z različnimi cerkvenimi instan-
cami – na primer z izrazitim nasprotnikom protestantov, novomeškim
proštom Grafom, ali s protestantom naklonjenima viniškim župnikom
Glavičičem in črnomaljskim komturjem Dragoličem59 –, kar bi posred
no lahko nakazovalo nekoliko drugačna ravnanja, nekakšen odklonilen
odnos do katoliške cerkve in njenega premoženja. Vendar te tožbe go-
vorijo le o premoženjskih poslih in sporih in ne sporočajo konfesional-
ne pripadnosti; plemiči so bili nenazadnje vedno pripravljeni posegati
po cerkvenem premoženju. Krištof je umrl nedolgo pred letom 1560 in
iz časa njegovega življenja nimamo virov, ki bi izrecno potrjevali njego-
vo protestantskost ali podporo reformaciji. Kot kranjski deželan je sedel
na gosposki klopi stanov, katerih versko podobo v času okoli Krištofove
smrti je omenjal deželni upravitelj Gallenberg leta 1561 in zapisal »med
nami so še nekateri rimske veroizpovedi, posebno med duhovščino«.60
Katoliki so bili še nekateri, ostali člani – velika večina korporacije die
herrn vnd landtleutt des furstenthumbs Crain sambt den angeraichten
herrschafften der windischen march Mettling, Ysterreich vnnd Carsst, so
zu gegenwurtigen ausschuss allhie versambelt, podpisane v vrsti pisem
Ungnadu in Trubarju – pa je že bila protestantska. Protestantski je te-
daj končno postal tudi glavar Jakob Lamberg, kot pravi Gallenberg je
»naš gospod deželni glavar, božja hvala božji besedi, sedaj dobil večjo
gorečnost za sveti evangelijski nauk, [...] da je sedaj gospodu Primožu
in ostalim krščanskim učiteljem po deželi bolj nagnjen pomoči kakor
59 ARS AS 306, knj. 2 (1546–1547): tožba med Krištofom Črnomaljskim in Mihaelom
Glavičičem, župnikom na Vinici, z okoli 20. junija 1547. ARS AS 306, knj. 7 (1558–
1588): tožba med Krištofom in Jurijem Dragoličem, komturjem in župnikom v
Črnomlju, s 14. marca 1558; tožba med Jurijem Graffom in Krištofom Črnomaljskim
s 13. januarja 1561.
60 Kostrenčič (1874, 13): wiewol noch etliche des römischen glaubens in vnserm mittel
sonderlich vnter den geystlichen vorhanden. Ni se mogoče strinjati s tezo, da je raz-
redno nasprotje […] preprečevalo, da bi se bili kmetje pridružili novi veri tam, kjer so
jih osovraženi graščaki potiskali vanjo, je torej povzročalo, da so se vnemali za prote-
stantizem na gospostvih katoliških zemljiških gospodov. Glej tudi Grafenauer 1979,
293–94.
29
diščem in vicedomom ali zaradi vsakovrstnih nujnosti, poslov, družbe
ali užitkov veliko zadrževal v deželni prestolnici, ne vemo. Kazalci so
posredni. Krištofa najdemo v tožbah z različnimi cerkvenimi instan-
cami – na primer z izrazitim nasprotnikom protestantov, novomeškim
proštom Grafom, ali s protestantom naklonjenima viniškim župnikom
Glavičičem in črnomaljskim komturjem Dragoličem59 –, kar bi posred
no lahko nakazovalo nekoliko drugačna ravnanja, nekakšen odklonilen
odnos do katoliške cerkve in njenega premoženja. Vendar te tožbe go-
vorijo le o premoženjskih poslih in sporih in ne sporočajo konfesional-
ne pripadnosti; plemiči so bili nenazadnje vedno pripravljeni posegati
po cerkvenem premoženju. Krištof je umrl nedolgo pred letom 1560 in
iz časa njegovega življenja nimamo virov, ki bi izrecno potrjevali njego-
vo protestantskost ali podporo reformaciji. Kot kranjski deželan je sedel
na gosposki klopi stanov, katerih versko podobo v času okoli Krištofove
smrti je omenjal deželni upravitelj Gallenberg leta 1561 in zapisal »med
nami so še nekateri rimske veroizpovedi, posebno med duhovščino«.60
Katoliki so bili še nekateri, ostali člani – velika večina korporacije die
herrn vnd landtleutt des furstenthumbs Crain sambt den angeraichten
herrschafften der windischen march Mettling, Ysterreich vnnd Carsst, so
zu gegenwurtigen ausschuss allhie versambelt, podpisane v vrsti pisem
Ungnadu in Trubarju – pa je že bila protestantska. Protestantski je te-
daj končno postal tudi glavar Jakob Lamberg, kot pravi Gallenberg je
»naš gospod deželni glavar, božja hvala božji besedi, sedaj dobil večjo
gorečnost za sveti evangelijski nauk, [...] da je sedaj gospodu Primožu
in ostalim krščanskim učiteljem po deželi bolj nagnjen pomoči kakor
59 ARS AS 306, knj. 2 (1546–1547): tožba med Krištofom Črnomaljskim in Mihaelom
Glavičičem, župnikom na Vinici, z okoli 20. junija 1547. ARS AS 306, knj. 7 (1558–
1588): tožba med Krištofom in Jurijem Dragoličem, komturjem in župnikom v
Črnomlju, s 14. marca 1558; tožba med Jurijem Graffom in Krištofom Črnomaljskim
s 13. januarja 1561.
60 Kostrenčič (1874, 13): wiewol noch etliche des römischen glaubens in vnserm mittel
sonderlich vnter den geystlichen vorhanden. Ni se mogoče strinjati s tezo, da je raz-
redno nasprotje […] preprečevalo, da bi se bili kmetje pridružili novi veri tam, kjer so
jih osovraženi graščaki potiskali vanjo, je torej povzročalo, da so se vnemali za prote-
stantizem na gospostvih katoliških zemljiških gospodov. Glej tudi Grafenauer 1979,
293–94.
29
