Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 32
razprave, študije
[jih] preganjati«.61 To je vsekakor bil že čas, ko smemo upravičeno trdi-
ti, da protestantski credo ni bil več posledica osebnih parametrov, temveč
eden od temeljnih stanovskih atributov, značilnost kranjskega plemiča.
Čeprav bi Krištofa Črnomaljskega na podlagi posrednih virov smeli pri-
pisati k protestantom, pa moramo poudariti, da nimamo enega vira, ki
bi to pripadnost izrecno navajal. S trenutnim vedenjem, ob izostanku
izrecnih virov, moramo tako zaključiti, da Krištof še ni prestopil k novi
veri, temveč je bil prvi odkriti protestant v rodbini šele njegov sin Janez,
rojen leta 1536. V času, ko je protestantizem že omenjen kot stanovski
atribut, je štel petindvajset let in ta atribut mu je bil lasten, kar jasno na-
kazuje versko-politično (ideološko) spremembo pripadnosti glave rodu.
»[I]zrekal se je za Lutrove nauke, kakor je to bilo značilno za večino ple-
mičev tistega časa,« je zaključil Strnad (1857, 185).
Podpora reformatorjem
Ko obravnavamo Črnomaljske kot podpornike kranjskih reforma-
torjev, govorimo torej o ravnanjih Janeza (IV.) Črnomaljskega, univer-
zitetno izobraženega plemiča, ki je »nosil v sebi humanističnega duha«
(Sturmbergar 1953, 28, opomba 22), iz stare in ugledne rodbine. Stike
z eno od najzgodnejših in osrednjih oseb kranjske reformacije, Matijo
Klombnerjem, pozneje pisarjem ograjnega sodišča v Ljubljani, primo
apostatae, izpričuje zabeležba v imenjski knjigi pod letnico 1564. Tedaj je
Janez Črnomaljski dal od svoje posesti pripisati imenjsko vrednost šest
ih goldinarjev veliko starejšemu Matiji Klombnerju.62 Na prvi pogled se
61 Kostrenčič 1874, 23–5, 1561, 30. april, s.l. [Ljubljana]: Gallenberg v pismu baronu
Ungnadu pravi Sunst weiss e[ure] g[nade] nichts solliches zu schreiben, alls das vnn-
ser herr lanndshaubtmann, got lob zw dem wordt gottes, der heilligen euangelischen
leer numalls ein pessern eyffer gewunen, auch das nachtmall vnnsers saligmacher Jesu
Christi nach seiner einsetzung emphachen thuet; also das er nun viell mer genaigt ist
herrn Primosn vnnd anndre christliche lerrer vnnd predicanntn im lanndt hellfen zu-
erhallten alls zuuerfollgen, wie er sunst woll zuuor in verdacht gewest.
62 ARS AS 173, knj. 4 (1546–1618), str. 29v. Na str. 342v pri zabeležbi Matije
Klombnerja 1564[ten] Jars Ist gedachtem Khlombner von H[er]rn hansen h[er]rn
30
[jih] preganjati«.61 To je vsekakor bil že čas, ko smemo upravičeno trdi-
ti, da protestantski credo ni bil več posledica osebnih parametrov, temveč
eden od temeljnih stanovskih atributov, značilnost kranjskega plemiča.
Čeprav bi Krištofa Črnomaljskega na podlagi posrednih virov smeli pri-
pisati k protestantom, pa moramo poudariti, da nimamo enega vira, ki
bi to pripadnost izrecno navajal. S trenutnim vedenjem, ob izostanku
izrecnih virov, moramo tako zaključiti, da Krištof še ni prestopil k novi
veri, temveč je bil prvi odkriti protestant v rodbini šele njegov sin Janez,
rojen leta 1536. V času, ko je protestantizem že omenjen kot stanovski
atribut, je štel petindvajset let in ta atribut mu je bil lasten, kar jasno na-
kazuje versko-politično (ideološko) spremembo pripadnosti glave rodu.
»[I]zrekal se je za Lutrove nauke, kakor je to bilo značilno za večino ple-
mičev tistega časa,« je zaključil Strnad (1857, 185).
Podpora reformatorjem
Ko obravnavamo Črnomaljske kot podpornike kranjskih reforma-
torjev, govorimo torej o ravnanjih Janeza (IV.) Črnomaljskega, univer-
zitetno izobraženega plemiča, ki je »nosil v sebi humanističnega duha«
(Sturmbergar 1953, 28, opomba 22), iz stare in ugledne rodbine. Stike
z eno od najzgodnejših in osrednjih oseb kranjske reformacije, Matijo
Klombnerjem, pozneje pisarjem ograjnega sodišča v Ljubljani, primo
apostatae, izpričuje zabeležba v imenjski knjigi pod letnico 1564. Tedaj je
Janez Črnomaljski dal od svoje posesti pripisati imenjsko vrednost šest
ih goldinarjev veliko starejšemu Matiji Klombnerju.62 Na prvi pogled se
61 Kostrenčič 1874, 23–5, 1561, 30. april, s.l. [Ljubljana]: Gallenberg v pismu baronu
Ungnadu pravi Sunst weiss e[ure] g[nade] nichts solliches zu schreiben, alls das vnn-
ser herr lanndshaubtmann, got lob zw dem wordt gottes, der heilligen euangelischen
leer numalls ein pessern eyffer gewunen, auch das nachtmall vnnsers saligmacher Jesu
Christi nach seiner einsetzung emphachen thuet; also das er nun viell mer genaigt ist
herrn Primosn vnnd anndre christliche lerrer vnnd predicanntn im lanndt hellfen zu-
erhallten alls zuuerfollgen, wie er sunst woll zuuor in verdacht gewest.
62 ARS AS 173, knj. 4 (1546–1618), str. 29v. Na str. 342v pri zabeležbi Matije
Klombnerja 1564[ten] Jars Ist gedachtem Khlombner von H[er]rn hansen h[er]rn
30
