Page 33 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 33
janez weiss
zdi, da gre za nekakšen premoženjski posel, vendar postane iz enega od
zadnjih Janezovih »kranjskih pisem« jasno,63 da gre za podporo enemu
od stebrov kranjskega protestantizma. Glede na to, da so se štiri od šestih
hub po smrti Klombnerja (†1569) vrnile Črnomaljskemu, slednji pa jih
je zopet namenil predikantu Mačku, lahko gotovo domnevamo, da gre
za darovanje teh posesti in podporo. Povsem jasnega podatka o značaju
te posesti in z njo povezanega pravnega posla pa nimamo. Klombner jih
je užival do smrti, v času ko sta bila s Trubarjem že v slabih odnosih.64
Podporo reformatorjem moramo iskati na poznanih kranjskih po-
sestih rodbine Črnomaljskih v času do leta 1572 in jo poskušati uvideti
skozi različne posle. Stara posest rodbine je bilo gospostvo Črnomelj, od
leta 1461 tudi istoimenski trg, ki je v 16. stoletju obveljal za mesto. V svo-
ji rodovni hiši so Črnomaljski od 15. stoletja naprej bivali kvečjemu pri-
ložnostno, gospostvo pa upravljali po različnih oskrbnikih. Delovanja
Vlahoviča in Tulščaka v bližnjem mestu Metlika po letu 1559 tako niso
neposredno občutili ali mu bili (fizično) blizu, vendar sta bila o tem ne
dvomno dobro obveščena tako Krištof kot Janez. Mesto je tedaj še bilo
posest Črnomaljskih, tamkajšnja cerkev pa v rokah nemškega viteške-
ga reda. V zadnjih letih Krištofove in zgodnjih letih Janezove posesti
so župniji in komendi Črnomelj načelovali Jurij Dragolič (1556–1559) in
nato več drugih župnikov, med ostalim tudi poznejši predikant Nikolaj
Tuskanič (Podlogar 1906, 80; Weiss 2010, 696–97). Pomenljiva in po-
membna je prisotnost Dragoliča, poprej generalnega vikarja v Ljubljani,
enega od najzgodnejših reformaciji naklonjenih duhovnikov, ki se je tem
idejam sicer odpovedal (Elze 1863, 3; Weiss 2010, 696), vendar se zdi, da
je bil – oddaljen od deželne prestolnice in zavarovan s privilegiji svojega
von tschernembl zuegeschrib[en] 6 R, s čimer je davčna vrednost Klombnerjeve
posesti znašala 13 ren. gld., 13 kr. Večino te posesti je užival do leta 1569.
63 ARS AS 1080, šk. 14, 1564, 10. maj, Hmeljnik: Janez Črnomaljski piše kranjske-
mu knjigovodji, da je Mathesen Khlombner Acht Phundt gellts von meiner gullt Im
LanndtPuech abzuschreiben schriftlich ersuecht. Ne gre za prodajo ali zastavo temveč
za nekakšno darovanje posesti.
64 Slovenski biografski leksikon, sv. Klombner, Matija (Glonar 1928) podaja zelo skrom
no in precej negativno podobo tega v razvoju protestantizma na Kranjskem ključne-
ga posameznika.
31
zdi, da gre za nekakšen premoženjski posel, vendar postane iz enega od
zadnjih Janezovih »kranjskih pisem« jasno,63 da gre za podporo enemu
od stebrov kranjskega protestantizma. Glede na to, da so se štiri od šestih
hub po smrti Klombnerja (†1569) vrnile Črnomaljskemu, slednji pa jih
je zopet namenil predikantu Mačku, lahko gotovo domnevamo, da gre
za darovanje teh posesti in podporo. Povsem jasnega podatka o značaju
te posesti in z njo povezanega pravnega posla pa nimamo. Klombner jih
je užival do smrti, v času ko sta bila s Trubarjem že v slabih odnosih.64
Podporo reformatorjem moramo iskati na poznanih kranjskih po-
sestih rodbine Črnomaljskih v času do leta 1572 in jo poskušati uvideti
skozi različne posle. Stara posest rodbine je bilo gospostvo Črnomelj, od
leta 1461 tudi istoimenski trg, ki je v 16. stoletju obveljal za mesto. V svo-
ji rodovni hiši so Črnomaljski od 15. stoletja naprej bivali kvečjemu pri-
ložnostno, gospostvo pa upravljali po različnih oskrbnikih. Delovanja
Vlahoviča in Tulščaka v bližnjem mestu Metlika po letu 1559 tako niso
neposredno občutili ali mu bili (fizično) blizu, vendar sta bila o tem ne
dvomno dobro obveščena tako Krištof kot Janez. Mesto je tedaj še bilo
posest Črnomaljskih, tamkajšnja cerkev pa v rokah nemškega viteške-
ga reda. V zadnjih letih Krištofove in zgodnjih letih Janezove posesti
so župniji in komendi Črnomelj načelovali Jurij Dragolič (1556–1559) in
nato več drugih župnikov, med ostalim tudi poznejši predikant Nikolaj
Tuskanič (Podlogar 1906, 80; Weiss 2010, 696–97). Pomenljiva in po-
membna je prisotnost Dragoliča, poprej generalnega vikarja v Ljubljani,
enega od najzgodnejših reformaciji naklonjenih duhovnikov, ki se je tem
idejam sicer odpovedal (Elze 1863, 3; Weiss 2010, 696), vendar se zdi, da
je bil – oddaljen od deželne prestolnice in zavarovan s privilegiji svojega
von tschernembl zuegeschrib[en] 6 R, s čimer je davčna vrednost Klombnerjeve
posesti znašala 13 ren. gld., 13 kr. Večino te posesti je užival do leta 1569.
63 ARS AS 1080, šk. 14, 1564, 10. maj, Hmeljnik: Janez Črnomaljski piše kranjske-
mu knjigovodji, da je Mathesen Khlombner Acht Phundt gellts von meiner gullt Im
LanndtPuech abzuschreiben schriftlich ersuecht. Ne gre za prodajo ali zastavo temveč
za nekakšno darovanje posesti.
64 Slovenski biografski leksikon, sv. Klombner, Matija (Glonar 1928) podaja zelo skrom
no in precej negativno podobo tega v razvoju protestantizma na Kranjskem ključne-
ga posameznika.
31
