Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 34
razprave, študije
reda – do protestantskega dela toleranten, podobno kot metliški komtur
Zmajič. Najverjetneje je bil dobro seznanjen s prizadevanji Ungnadovega
zavoda v Urachu, s katerim so bili tudi preko Klombnerja v rednih stikih
metliški reformatorji. Dragolič in Krištof Črnomaljski sta bila od marca
1558 v sporu zaradi posesti dvanajstih hub, ki jih je cerkvi (Ad pias cau-
sas zum Gottesdienst) namenila Krištofova prednica Elizabeta, Krištof
pa jih je hotel izplačati ter vrniti v lastno posest.65 Ob pisanju razpra-
ve o reformaciji v Beli krajini sem sklepal, da je katoliški Krištof prišel v
spor z Dragoličem, vendar ta vir pravi le, da se je Krištof namenil izpla-
čati nemški red in si prisvojiti dvanajst hub, zajetih v Elizabetini darov-
nici.66 Nenazadnje bi lahko šlo za dejanje protestantskega plemiča ven-
dar, kot že prikazano, Krištofove pripadnosti reformaciji ne moremo
potrditi z nobenim drugim virom. Po smrti očeta, najpozneje leta 1560,
je Janez Črnomaljski dedoval stare rodbinske posesti na Kranjskem in
se jih odločil prodati. Do leta 1565, ko je bilo gospostvo prodano, mes-
to pa postalo deželnoknežje, v Črnomlju delovanja protestantskih re-
formatorjev ne najdemo. Prvega predikanta, Ivana ali Janeza Kočevarja
(Hans Gotschwer), srečamo v Črnomlju šele septembra 1567. Tedaj je pro-
65 ARS AS 306, knj. 7 (1558–1588), tožba s 14. marca 1558: Der Wolgebornn herr herr
Christoff herr zu Tschernembl Clagt heut zu dem Erwirdigenn Geysstlichenn herrn
Jörgen Dragolitsch der Zeit Pharherr, unnd Commenntheuer zu Tschernembl […]
umb das er vermug verlesnner verschreybung zwelff hueben Satzweiß unnd zway hun-
dert guett ducaten die Ad pias causas zum Gottsdiennst Inhallt der verschreybung, so
verlesenn wordenn, von frauen Elspethen säligenn Wentzlein säligenn Töchter vonn
Tschernembl, unnd Niclaß des Semenitschen saligen wittiben, geordnnet Innen hatt
unnd praucht. Zastavno pismo je po Krištofovem razumevanju določalo, da v koli-
kor sorodnik vplača glavnico dvesto dukatov, se omenjenih dvanajst hub vrne v nje-
govo posest (die ablösung gegen erlegung der hauptsumma zuversteen von denenn
Nägsten pluettsfreundten als Er Clager ist.), kar se je Krištof tudi namenil storiti.
Kanček drugačno branje in stara signatura pri Weiss 2010, 696. Sicer ta odlomek po-
daja zelo pomenljiv rodoslovni podatek.
66 ARS AS 306, knj. 7 knj. 7 (1558–1588), nadaljevanje razprave z 9. oktobra 1559.
Franc pl. Scheyer je tedaj z večino razsodil, da die ablosung des Satzs nach vermug
der Lanndshandvesst nicht zu rechter weil unnd zeyt ersuecht. Demnach ist daselb
Satz verjart, unnd der h[err] beklagt von diser Clag ledig und muessig erkennth.
32
reda – do protestantskega dela toleranten, podobno kot metliški komtur
Zmajič. Najverjetneje je bil dobro seznanjen s prizadevanji Ungnadovega
zavoda v Urachu, s katerim so bili tudi preko Klombnerja v rednih stikih
metliški reformatorji. Dragolič in Krištof Črnomaljski sta bila od marca
1558 v sporu zaradi posesti dvanajstih hub, ki jih je cerkvi (Ad pias cau-
sas zum Gottesdienst) namenila Krištofova prednica Elizabeta, Krištof
pa jih je hotel izplačati ter vrniti v lastno posest.65 Ob pisanju razpra-
ve o reformaciji v Beli krajini sem sklepal, da je katoliški Krištof prišel v
spor z Dragoličem, vendar ta vir pravi le, da se je Krištof namenil izpla-
čati nemški red in si prisvojiti dvanajst hub, zajetih v Elizabetini darov-
nici.66 Nenazadnje bi lahko šlo za dejanje protestantskega plemiča ven-
dar, kot že prikazano, Krištofove pripadnosti reformaciji ne moremo
potrditi z nobenim drugim virom. Po smrti očeta, najpozneje leta 1560,
je Janez Črnomaljski dedoval stare rodbinske posesti na Kranjskem in
se jih odločil prodati. Do leta 1565, ko je bilo gospostvo prodano, mes-
to pa postalo deželnoknežje, v Črnomlju delovanja protestantskih re-
formatorjev ne najdemo. Prvega predikanta, Ivana ali Janeza Kočevarja
(Hans Gotschwer), srečamo v Črnomlju šele septembra 1567. Tedaj je pro-
65 ARS AS 306, knj. 7 (1558–1588), tožba s 14. marca 1558: Der Wolgebornn herr herr
Christoff herr zu Tschernembl Clagt heut zu dem Erwirdigenn Geysstlichenn herrn
Jörgen Dragolitsch der Zeit Pharherr, unnd Commenntheuer zu Tschernembl […]
umb das er vermug verlesnner verschreybung zwelff hueben Satzweiß unnd zway hun-
dert guett ducaten die Ad pias causas zum Gottsdiennst Inhallt der verschreybung, so
verlesenn wordenn, von frauen Elspethen säligenn Wentzlein säligenn Töchter vonn
Tschernembl, unnd Niclaß des Semenitschen saligen wittiben, geordnnet Innen hatt
unnd praucht. Zastavno pismo je po Krištofovem razumevanju določalo, da v koli-
kor sorodnik vplača glavnico dvesto dukatov, se omenjenih dvanajst hub vrne v nje-
govo posest (die ablösung gegen erlegung der hauptsumma zuversteen von denenn
Nägsten pluettsfreundten als Er Clager ist.), kar se je Krištof tudi namenil storiti.
Kanček drugačno branje in stara signatura pri Weiss 2010, 696. Sicer ta odlomek po-
daja zelo pomenljiv rodoslovni podatek.
66 ARS AS 306, knj. 7 knj. 7 (1558–1588), nadaljevanje razprave z 9. oktobra 1559.
Franc pl. Scheyer je tedaj z večino razsodil, da die ablosung des Satzs nach vermug
der Lanndshandvesst nicht zu rechter weil unnd zeyt ersuecht. Demnach ist daselb
Satz verjart, unnd der h[err] beklagt von diser Clag ledig und muessig erkennth.
32
