Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 117
jonatan vinkler
dela. Schimdt je tako konstrukcijo retoričnega etosa zares lahko upora-
bil, kajti veljal je za eno pomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske
pedagogike, zlasti v raziskovanju zgodovine slovenskega šolstva (Cencič
2018 466), njegove raziskave protestantskega šolstva in zgodovina slo-
venske šolstva pa so vsaj deloma še vedno uporabna strokovna dela.
Toda: SB, kot je objavljena v JAK VD, ima, kot se zdi, resne zagate z
lastno znanstvenostjo. Nima namreč strukture znanstvene razprave, ne
vsebuje znanstvene argumentacije, ne znanstvenega aparata in ne na-
vedbe virov in literature, ki bi utemeljevali trditve avtorja o Komenskem
in jih narejali za kaj več kot pretežno za Schmidtov bolj ali manj arbi-
trarni esejski miselni croquis. Besedilo ni niti pregledna predstavitev
Velike didaktike niti globinska problemska analiza katerega izmed to-
posov komeniologije v povezavi z Veliko didaktiko. Predvsem pa ni del
obligatnega tekstološkega dela edicije – ni editološko poročilo. Meniti
je torej, da SB ne po formalni ne po vsebinski plati ne more biti šteta za
znanstveno delo.
Ponujajo pa se še nadaljnja neodgovorjena vprašanja v zvezi s SB
v JAK VD. Ta zadevajo interpretacijo Komenskega v razdelku Ideolog
osnovne šole. Ker je temeljita semantična in zgodovinopisna analiza tam
zapisanih Schmidtovih pogledov in trditev ključnega pomena za oceno,
ali je Schmidtovo branje Komenskega sploh (bilo) znanstveno relevant
no, bo o tem tekla beseda v posebej temu namenjem besedilu, s stališča
editologije pa je mogoče onstran razumnega dvoma zaključiti, da izdaja
JAK VD ne vsebuje obveznih elementov kritične izdaje in zato ne more
veljati za znanstveno delo, ki bi si jo lahko bralci-poznavalci jemali za
relevanten spoznavni vir.
Ugotovljeno stanje otežuje sodobno recepcijo Komenskega in naka-
zuje nujnost priprave nove kritične prevodne edicije izbranih didaktič-
nih spisov Jana Amosa Komenskega, pri čemer bi bili optimalni rezul-
tati lahko doseženi, če bi sodelovali editolog(i) in znanstveniki različnih
strok (različne veje zgodovinopisja, didaktika, pedagogika, zgodovina
znanosti).
Edicija bi morala: 1) biti v sodobnem knjižnem jeziku, 2) temelji-
ti na kritični izdaji DJAK, 3) upoštevati uveljavljena tekstološka pravi-
351
dela. Schimdt je tako konstrukcijo retoričnega etosa zares lahko upora-
bil, kajti veljal je za eno pomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske
pedagogike, zlasti v raziskovanju zgodovine slovenskega šolstva (Cencič
2018 466), njegove raziskave protestantskega šolstva in zgodovina slo-
venske šolstva pa so vsaj deloma še vedno uporabna strokovna dela.
Toda: SB, kot je objavljena v JAK VD, ima, kot se zdi, resne zagate z
lastno znanstvenostjo. Nima namreč strukture znanstvene razprave, ne
vsebuje znanstvene argumentacije, ne znanstvenega aparata in ne na-
vedbe virov in literature, ki bi utemeljevali trditve avtorja o Komenskem
in jih narejali za kaj več kot pretežno za Schmidtov bolj ali manj arbi-
trarni esejski miselni croquis. Besedilo ni niti pregledna predstavitev
Velike didaktike niti globinska problemska analiza katerega izmed to-
posov komeniologije v povezavi z Veliko didaktiko. Predvsem pa ni del
obligatnega tekstološkega dela edicije – ni editološko poročilo. Meniti
je torej, da SB ne po formalni ne po vsebinski plati ne more biti šteta za
znanstveno delo.
Ponujajo pa se še nadaljnja neodgovorjena vprašanja v zvezi s SB
v JAK VD. Ta zadevajo interpretacijo Komenskega v razdelku Ideolog
osnovne šole. Ker je temeljita semantična in zgodovinopisna analiza tam
zapisanih Schmidtovih pogledov in trditev ključnega pomena za oceno,
ali je Schmidtovo branje Komenskega sploh (bilo) znanstveno relevant
no, bo o tem tekla beseda v posebej temu namenjem besedilu, s stališča
editologije pa je mogoče onstran razumnega dvoma zaključiti, da izdaja
JAK VD ne vsebuje obveznih elementov kritične izdaje in zato ne more
veljati za znanstveno delo, ki bi si jo lahko bralci-poznavalci jemali za
relevanten spoznavni vir.
Ugotovljeno stanje otežuje sodobno recepcijo Komenskega in naka-
zuje nujnost priprave nove kritične prevodne edicije izbranih didaktič-
nih spisov Jana Amosa Komenskega, pri čemer bi bili optimalni rezul-
tati lahko doseženi, če bi sodelovali editolog(i) in znanstveniki različnih
strok (različne veje zgodovinopisja, didaktika, pedagogika, zgodovina
znanosti).
Edicija bi morala: 1) biti v sodobnem knjižnem jeziku, 2) temelji-
ti na kritični izdaji DJAK, 3) upoštevati uveljavljena tekstološka pravi-
351
