Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 114
razprave, študije
tinščino, nemščino in angleščino, s slovarjem in še s povzetkom dote-
danjih raziskav in bibliografijo; seveda tudi z obligatnim povzetkom v
nemščini in angleščini, seznamom krajšav in imenskim kazalom. Izdaja
JAK VD je celo daleč pod standardom, kot je npr. razviden iz popular-
ne izdaje Trubarjeve Cerkovne ordninge v zbirki Kondor (Trubar 1975).
V podkrepitev zgornje trditve o znanstveni neadekvatnosti izdaje
JAK VD jo velja glede na zgoraj zapisane, mednarodno uveljavljene stan-
darde za kritične izdaje zgolj primerjati npr. z naslednjimi komentira-
nimi kritičnimi prevodi temeljnih zgodnjenovoveških besedil (komen-
tirani prevodi iz latinščine in nemščine v slovenski jezik): Herberstein
1951; Pico della Mirandola 1997; Valla 2009 in Vergerij ml. 2018. Ali pa
z izdajo: Vrečko, Edvard, in Fanika Krajnc-Vrečko 2015, kjer gre tudi za
komentirani prevod pisem Primoža Trubarja v okviru kritične izdaje
Zbrana dela Primoža Trubarja.6
Morda utegne kdo na tem mestu ugovarjati in reči, da je to le domač,
slovenski premislek, da pa je drugje lahko tudi drugače. Tak argument
ni relevanten, ker takoj zadene ob rob realnosti, ki se mu prvi ustaljena
ekdotična praksa na besedilih Komenskega v češkem in mednarodnem
prostoru (zbirka DJAK) ter uveljavljeni proces izdajanja npr. v zgodovi-
nopisju in nacionalnih filologijah evropskih jezikov v zadnjem stoletju
in pol. Ta se v evropski filologiji začne oblikovati z renesanso, se okrepi
z izumom tiska, povsem nov zagon pa dobi s kriticizmom epohe »luči
in razuma« – z razsvetljenstvom. Takrat se izoblikujejo tudi temeljna
načela sodobnega izdajanja virov. V slovanski filologiji jih prvi uveljavi
češki patriarh slavistike Josef Dobrovský, ki tekstno kritiko na najsta-
rejše slovanske spomenike presadi iz svojega primarnega mentalnega
sveta, orientalistike in biblicistike. Kot je znano, je Dobrovský kot ek-
dotik vplival na Georga Heinricha Pertza, ta pa je oče znanstvenih iz-
6 Standardna primera komentiranega kritičnega prevoda vira v angleški jezik sta
npr. izdaji: Luther‘s lives 2002 (prinaša kritični prevod najstarejših Luthrovih bio-
grafij iz latinskega jezika, izpod peresa Philipa Melanchthona na protestantski in
Johannesa Cochlaeusa na katoliški strani) in Helfferich 2009 (gre za komentira-
ni prevod in kritično izdajo različnih zgodovinskih virov iz obdobja tridesetletne
vojne, med drugim tudi dnevnika Petra Hagendorfa, ki kaže veliko vojno »od spo-
daj«, iz žabje perspektive vojščaka, ki je kot najemnik sodeloval v bojih).
348
tinščino, nemščino in angleščino, s slovarjem in še s povzetkom dote-
danjih raziskav in bibliografijo; seveda tudi z obligatnim povzetkom v
nemščini in angleščini, seznamom krajšav in imenskim kazalom. Izdaja
JAK VD je celo daleč pod standardom, kot je npr. razviden iz popular-
ne izdaje Trubarjeve Cerkovne ordninge v zbirki Kondor (Trubar 1975).
V podkrepitev zgornje trditve o znanstveni neadekvatnosti izdaje
JAK VD jo velja glede na zgoraj zapisane, mednarodno uveljavljene stan-
darde za kritične izdaje zgolj primerjati npr. z naslednjimi komentira-
nimi kritičnimi prevodi temeljnih zgodnjenovoveških besedil (komen-
tirani prevodi iz latinščine in nemščine v slovenski jezik): Herberstein
1951; Pico della Mirandola 1997; Valla 2009 in Vergerij ml. 2018. Ali pa
z izdajo: Vrečko, Edvard, in Fanika Krajnc-Vrečko 2015, kjer gre tudi za
komentirani prevod pisem Primoža Trubarja v okviru kritične izdaje
Zbrana dela Primoža Trubarja.6
Morda utegne kdo na tem mestu ugovarjati in reči, da je to le domač,
slovenski premislek, da pa je drugje lahko tudi drugače. Tak argument
ni relevanten, ker takoj zadene ob rob realnosti, ki se mu prvi ustaljena
ekdotična praksa na besedilih Komenskega v češkem in mednarodnem
prostoru (zbirka DJAK) ter uveljavljeni proces izdajanja npr. v zgodovi-
nopisju in nacionalnih filologijah evropskih jezikov v zadnjem stoletju
in pol. Ta se v evropski filologiji začne oblikovati z renesanso, se okrepi
z izumom tiska, povsem nov zagon pa dobi s kriticizmom epohe »luči
in razuma« – z razsvetljenstvom. Takrat se izoblikujejo tudi temeljna
načela sodobnega izdajanja virov. V slovanski filologiji jih prvi uveljavi
češki patriarh slavistike Josef Dobrovský, ki tekstno kritiko na najsta-
rejše slovanske spomenike presadi iz svojega primarnega mentalnega
sveta, orientalistike in biblicistike. Kot je znano, je Dobrovský kot ek-
dotik vplival na Georga Heinricha Pertza, ta pa je oče znanstvenih iz-
6 Standardna primera komentiranega kritičnega prevoda vira v angleški jezik sta
npr. izdaji: Luther‘s lives 2002 (prinaša kritični prevod najstarejših Luthrovih bio-
grafij iz latinskega jezika, izpod peresa Philipa Melanchthona na protestantski in
Johannesa Cochlaeusa na katoliški strani) in Helfferich 2009 (gre za komentira-
ni prevod in kritično izdajo različnih zgodovinskih virov iz obdobja tridesetletne
vojne, med drugim tudi dnevnika Petra Hagendorfa, ki kaže veliko vojno »od spo-
daj«, iz žabje perspektive vojščaka, ki je kot najemnik sodeloval v bojih).
348
