Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 112
razprave, študije
Informatorium der Mutterschul, navedba v slovenskem kolofonu pa ne
prinaša niti popolnih bibliografskih podatkov, kot so navedeni zgoraj,
ne navedbe urednika in ne navedbe strani v izdaji, ki naj bi bila vir za
slovenski prevod.5 Slovenska izdaja ne prinaša nikakršne tekstne infor-
macije, ki bi jo lahko poimenovali uredniško oz. prevajalsko poročilo in
je obvezni del kritičnih prevodov primarnih virov, ki/če želijo biti reci-
pirani kot znanstvena izdaja vira. Ker izdaja JAK VD ne temelji na edi-
nem relevantnem viru (DJAK 15/1), ker izbor starejše izdaje ni znanstve-
no utemeljen in ni editološko nikjer posebej niti obrazložen in ker JAK
VD manjka nujno uredniško/prevajalsko poročilo (le-to bi moralo biti
izpisano in navajati vsaj celovit bibliografski opis izdaje Komenskega,
na kateri temelji prevod, pa tudi argumentacijo, zakaj je v izdaji JAK
VD kot prevodna predloga uporabljen prav navedeni vir in ne sodob-
na znanstvenokritična izdaja DJAK 15/1), je glede na mednarodno uve-
ljavljene standarde izdajanja, kot so veljali sredi devetdesetih letih prej-
šnjega stoletja, ko je JAK VD izšla, ni mogoče imeti izdajo, ki bi bila na
ravni običajne izdajateljske prakse na področju kritičnih znanstvenih
prevodov in bi bila torej kot vir znanstveno relevantna.
Tekstološki aparat
Obvezna in nespregledljiva značilnost kritične izdaje vira, tudi kri-
tičnega prevoda, je tekstološki aparat in njegov nenadomestljivi del –
komentarji, ki po pravilu temeljijo na temeljnem znanstvenoraziskoval-
nem delu tekstologa (urednika/editorja) posamezne izdaje. So dvojega
tipa – razlagalne opombe (stvarni komentarji) in uredniški komentar-
ji – in glede na naravo izvirnega besedila ter predvidenega bralca načr-
tovane izdaje obsegajo vsaj:
1) izdajateljsko-filološko vsebino, kjer mora tudi znanstveni komenti-
rani prevod beležiti jezikovne dvojnice in avtorske spremembe med
»rokami«, kot jih izkazuje izvirno tekstološko obdelano besedilo;
5 Zaradi omejitev COVID-19 ni bilo mogoče opraviti dovolj temeljite tekstne pri-
merjave JAK VD s prevodom Frana Bradača v: Komenský, Jan Amos. 1958. Velika
didaktika, prevedel Fran Bradač. Ljubljana: Zveza pedagoških društev.
346
Informatorium der Mutterschul, navedba v slovenskem kolofonu pa ne
prinaša niti popolnih bibliografskih podatkov, kot so navedeni zgoraj,
ne navedbe urednika in ne navedbe strani v izdaji, ki naj bi bila vir za
slovenski prevod.5 Slovenska izdaja ne prinaša nikakršne tekstne infor-
macije, ki bi jo lahko poimenovali uredniško oz. prevajalsko poročilo in
je obvezni del kritičnih prevodov primarnih virov, ki/če želijo biti reci-
pirani kot znanstvena izdaja vira. Ker izdaja JAK VD ne temelji na edi-
nem relevantnem viru (DJAK 15/1), ker izbor starejše izdaje ni znanstve-
no utemeljen in ni editološko nikjer posebej niti obrazložen in ker JAK
VD manjka nujno uredniško/prevajalsko poročilo (le-to bi moralo biti
izpisano in navajati vsaj celovit bibliografski opis izdaje Komenskega,
na kateri temelji prevod, pa tudi argumentacijo, zakaj je v izdaji JAK
VD kot prevodna predloga uporabljen prav navedeni vir in ne sodob-
na znanstvenokritična izdaja DJAK 15/1), je glede na mednarodno uve-
ljavljene standarde izdajanja, kot so veljali sredi devetdesetih letih prej-
šnjega stoletja, ko je JAK VD izšla, ni mogoče imeti izdajo, ki bi bila na
ravni običajne izdajateljske prakse na področju kritičnih znanstvenih
prevodov in bi bila torej kot vir znanstveno relevantna.
Tekstološki aparat
Obvezna in nespregledljiva značilnost kritične izdaje vira, tudi kri-
tičnega prevoda, je tekstološki aparat in njegov nenadomestljivi del –
komentarji, ki po pravilu temeljijo na temeljnem znanstvenoraziskoval-
nem delu tekstologa (urednika/editorja) posamezne izdaje. So dvojega
tipa – razlagalne opombe (stvarni komentarji) in uredniški komentar-
ji – in glede na naravo izvirnega besedila ter predvidenega bralca načr-
tovane izdaje obsegajo vsaj:
1) izdajateljsko-filološko vsebino, kjer mora tudi znanstveni komenti-
rani prevod beležiti jezikovne dvojnice in avtorske spremembe med
»rokami«, kot jih izkazuje izvirno tekstološko obdelano besedilo;
5 Zaradi omejitev COVID-19 ni bilo mogoče opraviti dovolj temeljite tekstne pri-
merjave JAK VD s prevodom Frana Bradača v: Komenský, Jan Amos. 1958. Velika
didaktika, prevedel Fran Bradač. Ljubljana: Zveza pedagoških društev.
346
