Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 123
Stati in obstati 16(2020): 357-367
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)357-367
Nada Grošelj
POBLISK V RELIGIOLOŠKO MISEL
HJALMARJA SÖDERBERGA
Švedski romanopisec, dramatik, pesnik in časnikar Hjalmar Emil
Fredrik Söderberg (2. julij 1869–14. oktober 1941) je po štirih romanih,
od katerih sta Doktor Glas (Doktor Glas, 1905) in Resna igra (Den allvar-
samma leken, 1912) dostopna tudi v slovenskih prevodih, romaneskno li-
terarno zvrst opustil. V leposlovju se je omejil na kratke zgodbe, zvečine
pa se je preusmeril v neleposlovje. Medtem ko so Söderbergovi romani
v njegovi domovini in tudi drugod po svetu znani in cenjeni ter preva-
jani v številne tuje jezike, le malokdo pozna njegove študije v zgodovi-
ni religije, s katerimi se je resno, četudi amatersko, ukvarjal v poznejših
letih. Za religiološkim prvencem Jahvejev ogenj (Jahves eld, 1918), v ka-
terem obravnava zgodovinski obstoj Mojzesa in nastanek judovske re-
ligije, je napisal dve knjigi o Jezusu: Jezus Baraba (Jesus Barabbas, 1928)
in Spremenjeni Mesija (Den förvandlade Messias, 1932), v vseh treh štu-
dijah pa je pretresal drzne rekonstrukcije in interpretacije svetopisem-
skih dogodkov.
Mladi Hjalmar ni odraščal v versko fanatičnem ali dušečem oko-
lju, čeprav je bila mati izrazito pobožna in je bil tudi oče, ki je po ženi-
ni smrti sicer le še redko zavil v cerkev in nikoli k obhajilu, v mlajših
letih verujoč kristjan. Toda Hjalmar je po lastnih besedah izgubil vero
pri šestnajstih z občutkom, da je bil žrtev prevare. Vere ni mogel uskla-
diti z vednostjo; če se mu je kaj zdelo razumsko nesprejemljivo, tega ni
hotel verjeti, in v krščanskem nauku je videl – pogosto škodljive – ilu-
zije. Po naravi pa ga je vleklo, tako je zapisal v pismu leta 1932 (nav. v
357
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)357-367
Nada Grošelj
POBLISK V RELIGIOLOŠKO MISEL
HJALMARJA SÖDERBERGA
Švedski romanopisec, dramatik, pesnik in časnikar Hjalmar Emil
Fredrik Söderberg (2. julij 1869–14. oktober 1941) je po štirih romanih,
od katerih sta Doktor Glas (Doktor Glas, 1905) in Resna igra (Den allvar-
samma leken, 1912) dostopna tudi v slovenskih prevodih, romaneskno li-
terarno zvrst opustil. V leposlovju se je omejil na kratke zgodbe, zvečine
pa se je preusmeril v neleposlovje. Medtem ko so Söderbergovi romani
v njegovi domovini in tudi drugod po svetu znani in cenjeni ter preva-
jani v številne tuje jezike, le malokdo pozna njegove študije v zgodovi-
ni religije, s katerimi se je resno, četudi amatersko, ukvarjal v poznejših
letih. Za religiološkim prvencem Jahvejev ogenj (Jahves eld, 1918), v ka-
terem obravnava zgodovinski obstoj Mojzesa in nastanek judovske re-
ligije, je napisal dve knjigi o Jezusu: Jezus Baraba (Jesus Barabbas, 1928)
in Spremenjeni Mesija (Den förvandlade Messias, 1932), v vseh treh štu-
dijah pa je pretresal drzne rekonstrukcije in interpretacije svetopisem-
skih dogodkov.
Mladi Hjalmar ni odraščal v versko fanatičnem ali dušečem oko-
lju, čeprav je bila mati izrazito pobožna in je bil tudi oče, ki je po ženi-
ni smrti sicer le še redko zavil v cerkev in nikoli k obhajilu, v mlajših
letih verujoč kristjan. Toda Hjalmar je po lastnih besedah izgubil vero
pri šestnajstih z občutkom, da je bil žrtev prevare. Vere ni mogel uskla-
diti z vednostjo; če se mu je kaj zdelo razumsko nesprejemljivo, tega ni
hotel verjeti, in v krščanskem nauku je videl – pogosto škodljive – ilu-
zije. Po naravi pa ga je vleklo, tako je zapisal v pismu leta 1932 (nav. v
357
