Page 225 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 225
ZETKI, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
Stati in obstati 16(2020): 459-473
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)459-473
UDC 929Bohorič A.:81'374
Majda Merše
Bohoričev prispevek slovenskemu slovaropisju
Slovaropisje je predstavljalo eno izmed osrednjih Bohoričevih dejavnosti, poveza-
nih s slovenskim knjižnim jezikom 16. stoletja. Bohorič je domnevni avtor treh vrst slo-
varjev: 1. izgubljenega trojezičnega slovarčka z latinskim izhodiščem, napisanega v šol-
ske namene (Nomenclatura trium linguarum, okrog leta 1580); 2. Registra v DB 1584
(morda tudi krajšega v DB 1578), ki z dodanimi narečnimi sopomenkami in z ustrezni-
cami iz hrvaških govorov omogoča razumevanje osrednje rabljenega slovenskega be-
sedja; 3. šestih slovensko-latinsko-nemških slovarčkov, vključenih v slovnico Arcticae
horulae ſucciſivae (1584): prvih treh namenjenih prikazu imen (samostalnikov in pridev-
nikov) vseh treh spolov, drugih treh pa prikazu glagolov osnovnih treh spregatvenih ti-
pov (na -am, -em in -im).
Slovarčki, vključeni v slovnico, so informativno večvrstni: poleg slovnične informa-
tivnosti, ki prispeva k boljšemu poznavanju sistema slovenskega knjižnega jezika 16. sto-
letja, prinašajo tudi več leksikoloških informacij, tesno povezanih s slovaropisnimi pri-
kazovalnimi načini. Oboje predstavlja dragocen prispevek začetkom in nadaljnjemu ra-
zvoju slovenskega slovaropisja. Slovenske iztočnice pomensko pojasnjujejo tujejezične
ustreznice, hkrati pa njihovo pomensko strukturo praviloma zarisujejo tudi geslom do-
dana enobesedna ali besednozvezna podgesla (z izpričanimi pomeni, podpomeni, s pri-
kazom vrstnih poimenovanj tipa štala – volovska štala, ovčja štala, kozja štala, z doda-
janjem besednozvezno ustaljenih rab itd.). Gesla s podgesli skupaj z geselskim zapored-
jem uzaveščajo tudi raznovrstna medbesedna pomenska razmerja (sopomenska, med
katerimi posebej izstopajo pari prevzetih in domačih sopomenk (npr. punt – zaveza,
gmerati – množiti); protipomenska (s tipom čast – nečast), ki opozarjajo na pomensko
različnost izhodiščne besede in sledeče tvorjenke (npr. kamen – kamčič) itd.). Glagolska
459
Stati in obstati 16(2020): 459-473
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)459-473
UDC 929Bohorič A.:81'374
Majda Merše
Bohoričev prispevek slovenskemu slovaropisju
Slovaropisje je predstavljalo eno izmed osrednjih Bohoričevih dejavnosti, poveza-
nih s slovenskim knjižnim jezikom 16. stoletja. Bohorič je domnevni avtor treh vrst slo-
varjev: 1. izgubljenega trojezičnega slovarčka z latinskim izhodiščem, napisanega v šol-
ske namene (Nomenclatura trium linguarum, okrog leta 1580); 2. Registra v DB 1584
(morda tudi krajšega v DB 1578), ki z dodanimi narečnimi sopomenkami in z ustrezni-
cami iz hrvaških govorov omogoča razumevanje osrednje rabljenega slovenskega be-
sedja; 3. šestih slovensko-latinsko-nemških slovarčkov, vključenih v slovnico Arcticae
horulae ſucciſivae (1584): prvih treh namenjenih prikazu imen (samostalnikov in pridev-
nikov) vseh treh spolov, drugih treh pa prikazu glagolov osnovnih treh spregatvenih ti-
pov (na -am, -em in -im).
Slovarčki, vključeni v slovnico, so informativno večvrstni: poleg slovnične informa-
tivnosti, ki prispeva k boljšemu poznavanju sistema slovenskega knjižnega jezika 16. sto-
letja, prinašajo tudi več leksikoloških informacij, tesno povezanih s slovaropisnimi pri-
kazovalnimi načini. Oboje predstavlja dragocen prispevek začetkom in nadaljnjemu ra-
zvoju slovenskega slovaropisja. Slovenske iztočnice pomensko pojasnjujejo tujejezične
ustreznice, hkrati pa njihovo pomensko strukturo praviloma zarisujejo tudi geslom do-
dana enobesedna ali besednozvezna podgesla (z izpričanimi pomeni, podpomeni, s pri-
kazom vrstnih poimenovanj tipa štala – volovska štala, ovčja štala, kozja štala, z doda-
janjem besednozvezno ustaljenih rab itd.). Gesla s podgesli skupaj z geselskim zapored-
jem uzaveščajo tudi raznovrstna medbesedna pomenska razmerja (sopomenska, med
katerimi posebej izstopajo pari prevzetih in domačih sopomenk (npr. punt – zaveza,
gmerati – množiti); protipomenska (s tipom čast – nečast), ki opozarjajo na pomensko
različnost izhodiščne besede in sledeče tvorjenke (npr. kamen – kamčič) itd.). Glagolska
459
