Page 226 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 226
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
gesla z dodanimi podgesli izkazujejo na različne načine tvorjena vidska nasprotja (npr.
sejati – obsejati, nagniti – nagibati). V primerih, kadar se člena razmerja razlikujeta gle-
de izražane vrstnosti glagolskega dejanja (npr. gibati se – ganiti se), se vidski razliki med
njima pridružuje še pomenska.
Ponovno opravljena primerjava Bohoričevih slovarčkov z obema Megiserjevima
slovarjema (štirijezičnim z nemškim izhodiščem (MD 1592) in večjezičnim z latinskim
izhodiščem (MTh 1603)) je ob upoštevanju podatkov o razširjenosti rabe besed potrdi-
la predvidevanja, da so bili slovarčki eden od osnovnih Megiserjevih slovarskih virov za
slovenske ustreznice. (Podatki so eden od rezultatov popolnega izpisa besedja, uporab-
ljenega v knjižnih izdajah s slovenskim besedilom v obdobju 1550–1603.) Na Megiserje-
vo upoštevanje Bohoričevih slovarčkov posebej zgovorno kaže pribl. 90 besed, ki jih v
drugih delih ni mogoče zaslediti. Kot uporaben priročnik so se slovarčki pokazali tudi
pri navajanju splošno razširjenega in pogosto rabljenega besedja. Tipološka različnost
primerjanih slovarjev se odraža v različni infomativnosti pa tudi v številu tujejezičnih
ustreznic in vključenih slovenskih ustreznic. K večjemu številu navedenih slovenskih
sopomenk v Megiserjevih večjezičnih slovarjih je prispevalo hkratno upoštevanje Regi-
stra (1584) ter Megiserjevo vse boljše poznavanje slovenskega knjižnega jezika in neka-
terih narečij (npr. koroškega).
Ključne besede: Adam Bohorič, slovaropisje, slovarčki v Bohoričevi slovnici, slovar-
ska informativnost, Megiserjevi večjezični slovarji
Bohorič’s Contribution to Slovene Lexicography
Lexicography was one of Bohorič’s central activities devoted to the 16th-century Slo-
vene literary language. He is believed to be the author of three types of dictionaries: (1) a
lost trilingual glossary with Latin as the source language, compiled for pedagogical use
(Nomenclatura trium linguarum, ca. 1580); (2) the index in DB 1584 (perhaps also the
shorter one in DB 1578), which contains also dialectal synonyms as well as equivalents
from Croatian dialects and thus enables understanding of the central-Slovene lexicon;
(3) six Slovene-Latin-German glossaries included in the grammar Arcticae horulae ſuc-
ciſivae (1584): the first three described nomina (nouns and adjectives) of all three gen-
ders, while the other three described verbs of the main three conjugation types (-am,
-em, -im).
In terms of their informativity, the glossaries included in the grammar are of several
different types. In addition to grammatical information contributing to a better knowl-
edge of the 16th-century Slovene literary language, they also provide lexicological infor-
mation closely related to the modes of lexicographic presentation. Both features are an
important contribution to the beginnings and further development of Slovene lexicog-
raphy. Slovene headwords are semantically defined by their foreign-language equiva-
lents. In addition, their semantic structure is outlined by one-word or phraseological
subentries (with attested meanings, sub-meanings, and terms for specific types, such
460
gesla z dodanimi podgesli izkazujejo na različne načine tvorjena vidska nasprotja (npr.
sejati – obsejati, nagniti – nagibati). V primerih, kadar se člena razmerja razlikujeta gle-
de izražane vrstnosti glagolskega dejanja (npr. gibati se – ganiti se), se vidski razliki med
njima pridružuje še pomenska.
Ponovno opravljena primerjava Bohoričevih slovarčkov z obema Megiserjevima
slovarjema (štirijezičnim z nemškim izhodiščem (MD 1592) in večjezičnim z latinskim
izhodiščem (MTh 1603)) je ob upoštevanju podatkov o razširjenosti rabe besed potrdi-
la predvidevanja, da so bili slovarčki eden od osnovnih Megiserjevih slovarskih virov za
slovenske ustreznice. (Podatki so eden od rezultatov popolnega izpisa besedja, uporab-
ljenega v knjižnih izdajah s slovenskim besedilom v obdobju 1550–1603.) Na Megiserje-
vo upoštevanje Bohoričevih slovarčkov posebej zgovorno kaže pribl. 90 besed, ki jih v
drugih delih ni mogoče zaslediti. Kot uporaben priročnik so se slovarčki pokazali tudi
pri navajanju splošno razširjenega in pogosto rabljenega besedja. Tipološka različnost
primerjanih slovarjev se odraža v različni infomativnosti pa tudi v številu tujejezičnih
ustreznic in vključenih slovenskih ustreznic. K večjemu številu navedenih slovenskih
sopomenk v Megiserjevih večjezičnih slovarjih je prispevalo hkratno upoštevanje Regi-
stra (1584) ter Megiserjevo vse boljše poznavanje slovenskega knjižnega jezika in neka-
terih narečij (npr. koroškega).
Ključne besede: Adam Bohorič, slovaropisje, slovarčki v Bohoričevi slovnici, slovar-
ska informativnost, Megiserjevi večjezični slovarji
Bohorič’s Contribution to Slovene Lexicography
Lexicography was one of Bohorič’s central activities devoted to the 16th-century Slo-
vene literary language. He is believed to be the author of three types of dictionaries: (1) a
lost trilingual glossary with Latin as the source language, compiled for pedagogical use
(Nomenclatura trium linguarum, ca. 1580); (2) the index in DB 1584 (perhaps also the
shorter one in DB 1578), which contains also dialectal synonyms as well as equivalents
from Croatian dialects and thus enables understanding of the central-Slovene lexicon;
(3) six Slovene-Latin-German glossaries included in the grammar Arcticae horulae ſuc-
ciſivae (1584): the first three described nomina (nouns and adjectives) of all three gen-
ders, while the other three described verbs of the main three conjugation types (-am,
-em, -im).
In terms of their informativity, the glossaries included in the grammar are of several
different types. In addition to grammatical information contributing to a better knowl-
edge of the 16th-century Slovene literary language, they also provide lexicological infor-
mation closely related to the modes of lexicographic presentation. Both features are an
important contribution to the beginnings and further development of Slovene lexicog-
raphy. Slovene headwords are semantically defined by their foreign-language equiva-
lents. In addition, their semantic structure is outlined by one-word or phraseological
subentries (with attested meanings, sub-meanings, and terms for specific types, such
460
