Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 78
razprave, študije
večji del slovensko govorečih prebivalcev prebiral nabožno literaturo.
Med katoličani najbolj razširjene so bile tiskovine lokalnega duhovni-
ka Jožefa Klekla st. (1874–1948), ki je kot urednik in pisec izdajal meseč-
nik Nevtepeno poprijeta Devica Marija, zmožna Gospá Vogrska (od leta
1919: Marijin list) ter tednik Novine (s podnaslovom Pobožen, drüžbeni
in pismeni list za Vogrske Slovence, od leta 1913 do 1941).
Že po naslovu mesečnika lahko sklepamo, da je bil večji del vsebin
namenjen objavam s stališči Rimskokatoliške cerkve, navsezadnje
gre, kljub splošnim novicam o dogodkih doma in po svetu, za versko
čtivo. A Kleklovi avtorski komentarji ter izbor novic povedno pričajo o
njegovi nenaklonjenosti do »drugovercev«. Zanj so bile v širši obliki to
kar udeleženke vojne na strani antante: Združeno kraljestvo, Francija,
Združene države Amerike, Srbija, Črna Gora, Romunija in predvsem
Rusija. Slednja je bila zaradi pravoslavne veroizpovedi v trajni nemilos-
ti, pa čeprav gre za eno od vej krščanstva … V »anglosaksonskih« ude-
leženkah vojne pa je, razumljivo, videl poosebljenje vsega, kar je men-
da »narobe« z nekatoliškimi verstvi in kar predstavljajo evangeličanske
Cerkve po svetu ter doma (Avstro-Ogrska) kakor tudi vse druge veje kr-
ščanske Cerkve. Dodaten udarec zanj, in kot se je kasneje za Slovence
po vojni izkazalo za usodno (Rapalska pogodba), pa je bil vstop (kato-
liške) Italije v vojno 23. maja 1915.
V vseh letih vojne se je v Marijinem listu pojavilo na desetine objav o
prestopih evangeličanov v katoliško cerkev doma in na tujem. Današnji
bralec nehote pomisli, da gre za »nepreverjene novice«. Klekl je povze-
mal iz tujih časopisov, kot so madžarski in nemški, ob tem pa je redko
izpostavil kraj, regijo ali državo in tudi časovno so te novice največkrat
nedefinirane. Ena takšnih je z začetka leta 1915:
Duh »Vstran od Rima« je neko revno družino tudi od svete matere
cerkve odtegnil. Mati je svoje otroke vpisala v evangeličansko šolo. Ven-
dar so otroci, navajeni katoliške maše in pridig, še naprej hodili v katoli-
ško cerkev in k večernicam. Nekega dne jih je mati zalotila in se razjezi-
la, takrat pa je hčerka sklenila roke in ji dejala: »Ljuba mati, bodimo znova
katoličani, glejte, tu je vse lepše …«. Zatem je mati zajokala, objela hčer-
ko, jo poljubila in skupaj so odšli do župnika ter s potrtim srcem prosili,
312
večji del slovensko govorečih prebivalcev prebiral nabožno literaturo.
Med katoličani najbolj razširjene so bile tiskovine lokalnega duhovni-
ka Jožefa Klekla st. (1874–1948), ki je kot urednik in pisec izdajal meseč-
nik Nevtepeno poprijeta Devica Marija, zmožna Gospá Vogrska (od leta
1919: Marijin list) ter tednik Novine (s podnaslovom Pobožen, drüžbeni
in pismeni list za Vogrske Slovence, od leta 1913 do 1941).
Že po naslovu mesečnika lahko sklepamo, da je bil večji del vsebin
namenjen objavam s stališči Rimskokatoliške cerkve, navsezadnje
gre, kljub splošnim novicam o dogodkih doma in po svetu, za versko
čtivo. A Kleklovi avtorski komentarji ter izbor novic povedno pričajo o
njegovi nenaklonjenosti do »drugovercev«. Zanj so bile v širši obliki to
kar udeleženke vojne na strani antante: Združeno kraljestvo, Francija,
Združene države Amerike, Srbija, Črna Gora, Romunija in predvsem
Rusija. Slednja je bila zaradi pravoslavne veroizpovedi v trajni nemilos-
ti, pa čeprav gre za eno od vej krščanstva … V »anglosaksonskih« ude-
leženkah vojne pa je, razumljivo, videl poosebljenje vsega, kar je men-
da »narobe« z nekatoliškimi verstvi in kar predstavljajo evangeličanske
Cerkve po svetu ter doma (Avstro-Ogrska) kakor tudi vse druge veje kr-
ščanske Cerkve. Dodaten udarec zanj, in kot se je kasneje za Slovence
po vojni izkazalo za usodno (Rapalska pogodba), pa je bil vstop (kato-
liške) Italije v vojno 23. maja 1915.
V vseh letih vojne se je v Marijinem listu pojavilo na desetine objav o
prestopih evangeličanov v katoliško cerkev doma in na tujem. Današnji
bralec nehote pomisli, da gre za »nepreverjene novice«. Klekl je povze-
mal iz tujih časopisov, kot so madžarski in nemški, ob tem pa je redko
izpostavil kraj, regijo ali državo in tudi časovno so te novice največkrat
nedefinirane. Ena takšnih je z začetka leta 1915:
Duh »Vstran od Rima« je neko revno družino tudi od svete matere
cerkve odtegnil. Mati je svoje otroke vpisala v evangeličansko šolo. Ven-
dar so otroci, navajeni katoliške maše in pridig, še naprej hodili v katoli-
ško cerkev in k večernicam. Nekega dne jih je mati zalotila in se razjezi-
la, takrat pa je hčerka sklenila roke in ji dejala: »Ljuba mati, bodimo znova
katoličani, glejte, tu je vse lepše …«. Zatem je mati zajokala, objela hčer-
ko, jo poljubila in skupaj so odšli do župnika ter s potrtim srcem prosili,
312
