Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 82
razprave, študije
rujejo enako in imajo vsi sedem zakramentov (verjejo edno i majo vsi sed-
mera svestva); druge vere pa se razcepljajo in cepijo in razpadajo, tako da
nimajo enotnosti, kot na primer luteranska s 300 verami, ki vse drugače
verujejo. (Marijin list, september–december 1916/januar 1917, št. 9–12/1, 313)
V zaključku je kot opomnik dodana misel, da bi med družinami
kraljeval blaženi mir, če bi se evangeličanski verniki (srdniki) v svo-
jih molitvah skrivaj združili (zdrüžili k svojim molitvam tüdi zatajü-
vanje), ne bi med njimi bilo toliko jeze in nemira in bi se prepiri prene-
hali (9–12/1, 313).
V isti številki o evangeličanih zasledimo tudi priprošnjo Mariji:
»Mati, ne zameri, nadejamo se, da pride ura, ko ta časopis v tvoji ljubezni
združi in k Jezusu pripelje vse Slovence, tudi uboge luteranske brate.
Tako bodi.« (Marijin list, september–december 1916/januar 1917, št.
9–12/1, 350) Kleklovo nesprejemanje več kot štiristoletne zgodovine pro-
testantizma, tudi določil augsburškega verskega miru, je posebej izraže-
no februarja 1917 v članku Maticerkev mora zmagati:
Pred štiristo leti so začeli preganjati Cerkev lastni sinovi, ki jim je le-
-ta podelila čast mašništva. Luther Martin in drugi, ki so rejeni na njenih
stroških, so se ji uprli, raztrgali njeno obleko, nešito, stkano Kristusovo
obleko, edino pravo Cerkev njegovo in so postali njeni sovražniki. (Mari-
jin list, februar 1917, št. 2, 2)
In čeprav je sam neposredno črtil vernike Evangeličanske cerkve,
je prav njim očital, da medijsko obračunavajo z uslužbenci katoliške
veroizpovedi:
A pobožnost kakšnega uslužbenca, večjega gospoda, nikakor niso
mogli pozabiti. Dan za dnem so se iz njih norčevali v časopisih. Naj ome-
nimo le naš domač, grdi socialdemokratski umazani časopis Népszava
[Ljudska beseda, op. D. K.]. Ta se je norčeval iz vsakega poštenjaka. Sme-
šili so pobožnost pokojnega prestolonaslednika, smešili so post in grdili,
vse, ker je Kristusovega. […] Štiristo let je rasla ta peklenska povodenj pro-
ti Cerkvi in narašča še dandanes, a vse zaman. (Marijin list, februar 1917,
št. 2, 2)
316
rujejo enako in imajo vsi sedem zakramentov (verjejo edno i majo vsi sed-
mera svestva); druge vere pa se razcepljajo in cepijo in razpadajo, tako da
nimajo enotnosti, kot na primer luteranska s 300 verami, ki vse drugače
verujejo. (Marijin list, september–december 1916/januar 1917, št. 9–12/1, 313)
V zaključku je kot opomnik dodana misel, da bi med družinami
kraljeval blaženi mir, če bi se evangeličanski verniki (srdniki) v svo-
jih molitvah skrivaj združili (zdrüžili k svojim molitvam tüdi zatajü-
vanje), ne bi med njimi bilo toliko jeze in nemira in bi se prepiri prene-
hali (9–12/1, 313).
V isti številki o evangeličanih zasledimo tudi priprošnjo Mariji:
»Mati, ne zameri, nadejamo se, da pride ura, ko ta časopis v tvoji ljubezni
združi in k Jezusu pripelje vse Slovence, tudi uboge luteranske brate.
Tako bodi.« (Marijin list, september–december 1916/januar 1917, št.
9–12/1, 350) Kleklovo nesprejemanje več kot štiristoletne zgodovine pro-
testantizma, tudi določil augsburškega verskega miru, je posebej izraže-
no februarja 1917 v članku Maticerkev mora zmagati:
Pred štiristo leti so začeli preganjati Cerkev lastni sinovi, ki jim je le-
-ta podelila čast mašništva. Luther Martin in drugi, ki so rejeni na njenih
stroških, so se ji uprli, raztrgali njeno obleko, nešito, stkano Kristusovo
obleko, edino pravo Cerkev njegovo in so postali njeni sovražniki. (Mari-
jin list, februar 1917, št. 2, 2)
In čeprav je sam neposredno črtil vernike Evangeličanske cerkve,
je prav njim očital, da medijsko obračunavajo z uslužbenci katoliške
veroizpovedi:
A pobožnost kakšnega uslužbenca, večjega gospoda, nikakor niso
mogli pozabiti. Dan za dnem so se iz njih norčevali v časopisih. Naj ome-
nimo le naš domač, grdi socialdemokratski umazani časopis Népszava
[Ljudska beseda, op. D. K.]. Ta se je norčeval iz vsakega poštenjaka. Sme-
šili so pobožnost pokojnega prestolonaslednika, smešili so post in grdili,
vse, ker je Kristusovega. […] Štiristo let je rasla ta peklenska povodenj pro-
ti Cerkvi in narašča še dandanes, a vse zaman. (Marijin list, februar 1917,
št. 2, 2)
316
