Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 79
darja kerec
naj jih sprejme nazaj »v krilo prave vere«. (Marijin list, december 1914/ja-
nuar 1915, št. 1, 429–430)
Poseben članek o vojni v verskem pogledu (Navuki zdašnje svetov-
ne vojne) je bil objavljen septembra 1916. Klekl je objavil nekakšno pro-
jekcijo, povzeto iz nemškega Leipziger Neueste Nachrichten. V prosto-
zidarski in luteranski duh usmerjen nemški časopis v članku poudarja
nujo človeka ‒ vojaka, da se v času vojne zateče k Bogu in vsakodnev-
ni molitvi, omenja stališče nemških škofov, da je »vojna šola za nemški
narod« in »da sta se v njem prebudila vera in pobožnost …«. K stanju v
Nemčiji je Klekl na koncu pridodal njemu »ljubo Francijo«:
Tako se je zgodilo povsod, celo v brezverni Franciji. Kdor je pazljivo
spremljal zgodovino zadnjih desetletij, bo vedel, da je ta država veliko gre-
šila proti Bogu in proti cerkvi. O veri je trdila, da je to zasebna stvar posa-
meznika, oteževala je verske službe, preganjala redovnike, tudi častnike in
uslužbence, ki so javno izkazovali svoje versko prepričanje, iz šol so umak-
nili razpela, preganjali krščansko nrav, mladino pa je vzgajala popolnoma
v posvetnem duhu, brez Boga. […] Že 30 let francoski javni uslužbenec ni
spregovoril božjega imena, francoski narod je edini na svetu, ki ne pozna
Boga in noče vedeti nič o svojem Stvarniku […]. (Marijin list, september–
december 1916/januar 1917, št. 9–12/1, 375–376)
Francija: leta 1916 je bila na nasprotni strani, pred dobrimi tridesetimi
leti pa v duhu svobode, enakosti in bratstva tudi laična. Francoska Tretja
republika je radikalno spremenila šolsko krajino z uvedbo brezplačne
in obvezne ljudske šole ter s tem zakonom iz začetka 80. let 19. stoletja
RKC izmaknila nadzor nad javnim šolstvom.
Zdi se, da je v tekmi s časom, ki je stalna spremljevalka novinarjev
in časopisnih urednikov, v isti številki Marijinega lista o eni državi in
enem narodu objavil vsebinsko različna članka. Izpostavil je pripadni-
ke protestantske vere v Nemčiji: »Prav imajo nemški škofje, ki v svojem
pastirskem listu pišejo, da je vojna šola za nemško ljudstvo. […] Vse to,
kar ti luteranski časopisi in nemški škofje pišejo o vojni, se da opaziti
tudi pri drugih narodih.« (Marijin list, september–december 1916/janu-
313
naj jih sprejme nazaj »v krilo prave vere«. (Marijin list, december 1914/ja-
nuar 1915, št. 1, 429–430)
Poseben članek o vojni v verskem pogledu (Navuki zdašnje svetov-
ne vojne) je bil objavljen septembra 1916. Klekl je objavil nekakšno pro-
jekcijo, povzeto iz nemškega Leipziger Neueste Nachrichten. V prosto-
zidarski in luteranski duh usmerjen nemški časopis v članku poudarja
nujo človeka ‒ vojaka, da se v času vojne zateče k Bogu in vsakodnev-
ni molitvi, omenja stališče nemških škofov, da je »vojna šola za nemški
narod« in »da sta se v njem prebudila vera in pobožnost …«. K stanju v
Nemčiji je Klekl na koncu pridodal njemu »ljubo Francijo«:
Tako se je zgodilo povsod, celo v brezverni Franciji. Kdor je pazljivo
spremljal zgodovino zadnjih desetletij, bo vedel, da je ta država veliko gre-
šila proti Bogu in proti cerkvi. O veri je trdila, da je to zasebna stvar posa-
meznika, oteževala je verske službe, preganjala redovnike, tudi častnike in
uslužbence, ki so javno izkazovali svoje versko prepričanje, iz šol so umak-
nili razpela, preganjali krščansko nrav, mladino pa je vzgajala popolnoma
v posvetnem duhu, brez Boga. […] Že 30 let francoski javni uslužbenec ni
spregovoril božjega imena, francoski narod je edini na svetu, ki ne pozna
Boga in noče vedeti nič o svojem Stvarniku […]. (Marijin list, september–
december 1916/januar 1917, št. 9–12/1, 375–376)
Francija: leta 1916 je bila na nasprotni strani, pred dobrimi tridesetimi
leti pa v duhu svobode, enakosti in bratstva tudi laična. Francoska Tretja
republika je radikalno spremenila šolsko krajino z uvedbo brezplačne
in obvezne ljudske šole ter s tem zakonom iz začetka 80. let 19. stoletja
RKC izmaknila nadzor nad javnim šolstvom.
Zdi se, da je v tekmi s časom, ki je stalna spremljevalka novinarjev
in časopisnih urednikov, v isti številki Marijinega lista o eni državi in
enem narodu objavil vsebinsko različna članka. Izpostavil je pripadni-
ke protestantske vere v Nemčiji: »Prav imajo nemški škofje, ki v svojem
pastirskem listu pišejo, da je vojna šola za nemško ljudstvo. […] Vse to,
kar ti luteranski časopisi in nemški škofje pišejo o vojni, se da opaziti
tudi pri drugih narodih.« (Marijin list, september–december 1916/janu-
313
