Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 94
razprave, študije
Če pa poglednemo luteranske cerkvi, so skoro prazne, samo par stari
lüdi je notri, mladina nede v cerkev. Ne briga se nišče več za cerkev, čeravno
je samo 24 km od nas kraj, kde je pokopani ustanoviteo njuve vere, Martin
Luther. Oštarije i plesišča pa so puna. (Novine, 31. julij 1938, št. 31, 4)
Zgodbe, podobne tistim izpred desetletja, so se tiskale tudi v letih
pred izbruhom vojne: »Luteranko Marija [iz Lurda, op. D. K.] čudežno
ozdravila« (Novine, 22. januar 1939, št. 4, 2): januarja 1939 je bilo obja-
vljeno protestno pismo izseljencev v Buenos Airesu, ki jih je zmotil za-
pis v Düševnem listu 20. oktobra 1938 ‒ zaničeval naj bi katoliško du-
hovništvo. Pisci so poudarili, da v 20. stoletju to ni kulturno in da tega
niso pričakovali ter da oni z evangeličani živijo v miru. (Novine, 22. ja-
nuar 1939, št. 4, 3)
Poglejmo, kaj je bilo objavljeno v evangeličanskem mesečniku. V
članku o toči, ki je poleti oklestila pridelek pri Gradu (Gornja Lendava)
na Goričkem, so Novine objavile, da mnogi menijo, da je do tega priš-
lo, ker preventivno niso zvonili zvonovi, medtem ko je župnik razložil,
da Bog kaznuje, ker mnogi delajo na poljih tudi na Gospodov dan in ob
cerkvenih praznikih (»Bog nas kaštiga, ka ne svetimo njegovih nedel i
svetkov i ka ešče po teh delamo na poli.«). K citatu iz Novin je Düševni
list dodal pričevanje enega od delavcev, da dobro ve, zakaj je brat katolik
to zapisal, verjetno zato, ker kak evangeličan ni posvetil njihovih prazni-
kov Sv. rešnjega telesa (Telovo) in praznik Sv. Petra in Pavla (Petrovo),
kar pa tudi dolžan ni, saj evangeličanska cerkev teh ne predpisuje za
praznika. Dodal je tudi izkušnjo izseljencev v Nemčiji, kjer imajo kato-
liški verniki v enem kraju okoli 30 kilometrov do najbližje cerkve. Zato
jim je nemški delodajalec ponudil avtomobil, da se na Telovo zapeljejo
do cerkve, a se v velikem številu niso odzvali. Tako jih je na pot zgodaj
zjutraj krenila le peščica … Na Petrovo pa je delodajalec zahteval, da se
dela. In tako so evangeličanski delavci ostali doma, a na njihovo prese-
nečenje so se jim pridružili katoliški. To je ujezilo evangeličane, češ, da
jim bodo s tem, ko bodo ostali na delu, odžrli dve marki. Evangeličanski
delavci so jih pobarali, čemu potem vse te molitvene knjige in rožni ven-
ci? Menda ne zato, da so jih že marca obesili na žebelj, komaj decem-
bra, da je pajek lažje naredil pajčevino, pa šele sneli. Pisec zaključi, da
328
Če pa poglednemo luteranske cerkvi, so skoro prazne, samo par stari
lüdi je notri, mladina nede v cerkev. Ne briga se nišče več za cerkev, čeravno
je samo 24 km od nas kraj, kde je pokopani ustanoviteo njuve vere, Martin
Luther. Oštarije i plesišča pa so puna. (Novine, 31. julij 1938, št. 31, 4)
Zgodbe, podobne tistim izpred desetletja, so se tiskale tudi v letih
pred izbruhom vojne: »Luteranko Marija [iz Lurda, op. D. K.] čudežno
ozdravila« (Novine, 22. januar 1939, št. 4, 2): januarja 1939 je bilo obja-
vljeno protestno pismo izseljencev v Buenos Airesu, ki jih je zmotil za-
pis v Düševnem listu 20. oktobra 1938 ‒ zaničeval naj bi katoliško du-
hovništvo. Pisci so poudarili, da v 20. stoletju to ni kulturno in da tega
niso pričakovali ter da oni z evangeličani živijo v miru. (Novine, 22. ja-
nuar 1939, št. 4, 3)
Poglejmo, kaj je bilo objavljeno v evangeličanskem mesečniku. V
članku o toči, ki je poleti oklestila pridelek pri Gradu (Gornja Lendava)
na Goričkem, so Novine objavile, da mnogi menijo, da je do tega priš-
lo, ker preventivno niso zvonili zvonovi, medtem ko je župnik razložil,
da Bog kaznuje, ker mnogi delajo na poljih tudi na Gospodov dan in ob
cerkvenih praznikih (»Bog nas kaštiga, ka ne svetimo njegovih nedel i
svetkov i ka ešče po teh delamo na poli.«). K citatu iz Novin je Düševni
list dodal pričevanje enega od delavcev, da dobro ve, zakaj je brat katolik
to zapisal, verjetno zato, ker kak evangeličan ni posvetil njihovih prazni-
kov Sv. rešnjega telesa (Telovo) in praznik Sv. Petra in Pavla (Petrovo),
kar pa tudi dolžan ni, saj evangeličanska cerkev teh ne predpisuje za
praznika. Dodal je tudi izkušnjo izseljencev v Nemčiji, kjer imajo kato-
liški verniki v enem kraju okoli 30 kilometrov do najbližje cerkve. Zato
jim je nemški delodajalec ponudil avtomobil, da se na Telovo zapeljejo
do cerkve, a se v velikem številu niso odzvali. Tako jih je na pot zgodaj
zjutraj krenila le peščica … Na Petrovo pa je delodajalec zahteval, da se
dela. In tako so evangeličanski delavci ostali doma, a na njihovo prese-
nečenje so se jim pridružili katoliški. To je ujezilo evangeličane, češ, da
jim bodo s tem, ko bodo ostali na delu, odžrli dve marki. Evangeličanski
delavci so jih pobarali, čemu potem vse te molitvene knjige in rožni ven-
ci? Menda ne zato, da so jih že marca obesili na žebelj, komaj decem-
bra, da je pajek lažje naredil pajčevino, pa šele sneli. Pisec zaključi, da
328
