Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 95
darja kerec
naj oseba, ki je posredovala članek v Novine, dobro premisli, kaj piše,
naj pomete pred svojim pragom in skrbi za svoje grehe, ne za evangeli-
čanske. (Düševni list, 20. oktober 1938, št. 11, 126–27)
Zgodba je dobila nekakšen epilog tudi ob posredovanju gospoda se-
niorja Štefana Kovača. Dvajsetega januarja 1939 so v evangeličanskem
glasilu uredniki zapisali:
Na Vaše pismo vam odgovarjamo z enim vprašanjem: Novin ne bere-
te?? Samo tako imate moralno pravico do tistega pisma, če ste isto poslali
tistemu časopisu, preko katerega uredništva ste nam svoje pismo dostavili.
Če ste tudi tistemu listu pisali, Vas pozdravljamo kot takšne, ki želijo prav
to kot mi, uredniki Düševnega lista – verski mir in strpnost. Če ste pa pi-
sali le nam, pa Vas spomnimo na Jezusove besede: »Hinavec, najprej vze-
mi bruno iz očesa svojega in tedaj poglej, da vzameš iver z očesa bratove-
ga.« (Düševni list, 20. januar 1939, št. 2, 24)
Sledil je odziv v Novinah:
To pomeni, da ta list ne pozna pokore, ponižnosti in pravicoljubnosti.
Nikoli se ni noben katoliški časopis norčeval iz evangeličanske vere. To
se dokaže z vsemi številkami teh časopisov. A s številkami in to mnogimi
Düševnega lista se pa lahko dokaže norčevanje iz katoliške vere. Takšne
pisarije ne negujejo evangeličanskih duš, kot bi morale. Tudi zato takšna
pisanja obsojajo evangeličani sami. (Novine, 12. februar 1939, št. 7, 4)
Nikakor ne moremo trditi, da so bile na rovaš luteranstva in evan-
geličanskih vernikov novice, zbadljivi članki, kritiška pisma bralcev, la-
mentacije v dopisih in prilikah zastopane zgolj v katoliško naravnanih
časopisih. Tudi v evangeličanskem časopisju se najdejo tovrstne vsebine.
Konec leta 1939 so bili deli Evrope že v vojni. Verska nestrpnost je dobila
povsem drugačne, tragične razsežnosti – tudi in predvsem zaradi lažnih
novic, ki so se dnevno objavljale v nacistični Nemčiji in njenih zavezni-
cah. S prihodom okupatorja v Prekmurje so tudi Novice prenehale izha-
jati, po vojni pa so domovinsko pravico dobili tiski, ki so bili pod nad-
zorom nove oblasti, s katero so se začele objavljati tudi »nove resnice«.
Klekl je umrl kmalu po koncu vojne, maja 1948. Danes bi bil prav goto-
329
naj oseba, ki je posredovala članek v Novine, dobro premisli, kaj piše,
naj pomete pred svojim pragom in skrbi za svoje grehe, ne za evangeli-
čanske. (Düševni list, 20. oktober 1938, št. 11, 126–27)
Zgodba je dobila nekakšen epilog tudi ob posredovanju gospoda se-
niorja Štefana Kovača. Dvajsetega januarja 1939 so v evangeličanskem
glasilu uredniki zapisali:
Na Vaše pismo vam odgovarjamo z enim vprašanjem: Novin ne bere-
te?? Samo tako imate moralno pravico do tistega pisma, če ste isto poslali
tistemu časopisu, preko katerega uredništva ste nam svoje pismo dostavili.
Če ste tudi tistemu listu pisali, Vas pozdravljamo kot takšne, ki želijo prav
to kot mi, uredniki Düševnega lista – verski mir in strpnost. Če ste pa pi-
sali le nam, pa Vas spomnimo na Jezusove besede: »Hinavec, najprej vze-
mi bruno iz očesa svojega in tedaj poglej, da vzameš iver z očesa bratove-
ga.« (Düševni list, 20. januar 1939, št. 2, 24)
Sledil je odziv v Novinah:
To pomeni, da ta list ne pozna pokore, ponižnosti in pravicoljubnosti.
Nikoli se ni noben katoliški časopis norčeval iz evangeličanske vere. To
se dokaže z vsemi številkami teh časopisov. A s številkami in to mnogimi
Düševnega lista se pa lahko dokaže norčevanje iz katoliške vere. Takšne
pisarije ne negujejo evangeličanskih duš, kot bi morale. Tudi zato takšna
pisanja obsojajo evangeličani sami. (Novine, 12. februar 1939, št. 7, 4)
Nikakor ne moremo trditi, da so bile na rovaš luteranstva in evan-
geličanskih vernikov novice, zbadljivi članki, kritiška pisma bralcev, la-
mentacije v dopisih in prilikah zastopane zgolj v katoliško naravnanih
časopisih. Tudi v evangeličanskem časopisju se najdejo tovrstne vsebine.
Konec leta 1939 so bili deli Evrope že v vojni. Verska nestrpnost je dobila
povsem drugačne, tragične razsežnosti – tudi in predvsem zaradi lažnih
novic, ki so se dnevno objavljale v nacistični Nemčiji in njenih zavezni-
cah. S prihodom okupatorja v Prekmurje so tudi Novice prenehale izha-
jati, po vojni pa so domovinsko pravico dobili tiski, ki so bili pod nad-
zorom nove oblasti, s katero so se začele objavljati tudi »nove resnice«.
Klekl je umrl kmalu po koncu vojne, maja 1948. Danes bi bil prav goto-
329
