Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 50
razprave, študije, papers
osrednja in najpomembnejša točka spora Luthrova trditev, da so se mo-
tili in se motijo tudi papeži in koncili.
Luthrova ločitev od papeža in posledično od katoliške Cerkve je po-
tekala postopoma in jo je dokončno povzročila bula z grožnjo izobče-
nja (Exsurge Domine = Vstani, Gospod), ko je papeža proglasil za an-
tikrista; dotlej je v direktnih pismih, naslovljenih na papeža, nastopal
proti rimski kuriji in papeževim svetovalcem, ne pa tudi poti same-
mu papežu. Bula je od Luthra zahtevala, da v šestdesetih dneh prekli-
če 41 za Rim spornih trditev, čeprav med njimi niso bile izrecno ozna-
čene heretične; v kolikor tega ne stori, je bula grozila z izobčenjem iz
Cerkve. Razglasitev Luthrovih spisov za krivoverske je delovala pred-
vsem prek Karla V. Tako so univerze pod njegovo direktno oblastjo
leta 1520 zažigale Luthrove spise: 17. oktobra v Lüttichu in 28. oktobra
v Löwenu, sežigali pa so jih še 12. novembra v volilni škofiji Kölnu ter
29. novembra v volilni škofiji Mainzu. (Schilling 2017, 207) V odgovor
na sežig Luthrovih knjig so knjige nasprotnikov sežigali tudi Luthrovi
pristaši v Wittenbergu. V obeh primerih so sežigali knjige »sovražni-
ka«. Ena takšnih grmad je gorela v Wittenbergu 10. decembra 1520, na
kateri so gorele cerkvenopravne (kanonsko pravo) knjige ter knjige in
teološki spisi, predvsem taki, ki so utemeljevali papežev monopol raz-
lage Svetega pisma, Luther pa je pred vsemi vrgel v ogenj bulo z grož-
njo izobčenja. Če je zažig organiziral sam Luther, ni čisto gotovo, vse-
kakor pa je na dogodek z oglasom na vratih župnijske cerkve vabil Filip
Melanchthon. (Roper 2016, 219)
Dogajanje v zvezi z Luthrom je doživljalo izredno zanimanje, najprej
v nemško govorečih deželah, kjer so tiskarji z letaki (nem. Flugschriften)
ter sprotnimi natisi in ponatisi Luthrovih spisov seznanjali občinstvo.
Višek je dogajanje doživelo z nastopom Martina Luthra na državnem
zboru 17. in 18. aprila 1521 v mestu Worms, približno 60 km jugozaho-
dno od Frankfurta in približno 800 km od Ljubljane.
Glavni junaki tega dogodka so bili Martin Luther, cesar Karel V.,
saški volilni knez Friderik Modri, mainški volilni nadškof ter nad-
škof Magdeburga Albert Brandenburški in papežev legat Hieronim
(Hyeronimus, Giorolamo) Aleandro.
48
osrednja in najpomembnejša točka spora Luthrova trditev, da so se mo-
tili in se motijo tudi papeži in koncili.
Luthrova ločitev od papeža in posledično od katoliške Cerkve je po-
tekala postopoma in jo je dokončno povzročila bula z grožnjo izobče-
nja (Exsurge Domine = Vstani, Gospod), ko je papeža proglasil za an-
tikrista; dotlej je v direktnih pismih, naslovljenih na papeža, nastopal
proti rimski kuriji in papeževim svetovalcem, ne pa tudi poti same-
mu papežu. Bula je od Luthra zahtevala, da v šestdesetih dneh prekli-
če 41 za Rim spornih trditev, čeprav med njimi niso bile izrecno ozna-
čene heretične; v kolikor tega ne stori, je bula grozila z izobčenjem iz
Cerkve. Razglasitev Luthrovih spisov za krivoverske je delovala pred-
vsem prek Karla V. Tako so univerze pod njegovo direktno oblastjo
leta 1520 zažigale Luthrove spise: 17. oktobra v Lüttichu in 28. oktobra
v Löwenu, sežigali pa so jih še 12. novembra v volilni škofiji Kölnu ter
29. novembra v volilni škofiji Mainzu. (Schilling 2017, 207) V odgovor
na sežig Luthrovih knjig so knjige nasprotnikov sežigali tudi Luthrovi
pristaši v Wittenbergu. V obeh primerih so sežigali knjige »sovražni-
ka«. Ena takšnih grmad je gorela v Wittenbergu 10. decembra 1520, na
kateri so gorele cerkvenopravne (kanonsko pravo) knjige ter knjige in
teološki spisi, predvsem taki, ki so utemeljevali papežev monopol raz-
lage Svetega pisma, Luther pa je pred vsemi vrgel v ogenj bulo z grož-
njo izobčenja. Če je zažig organiziral sam Luther, ni čisto gotovo, vse-
kakor pa je na dogodek z oglasom na vratih župnijske cerkve vabil Filip
Melanchthon. (Roper 2016, 219)
Dogajanje v zvezi z Luthrom je doživljalo izredno zanimanje, najprej
v nemško govorečih deželah, kjer so tiskarji z letaki (nem. Flugschriften)
ter sprotnimi natisi in ponatisi Luthrovih spisov seznanjali občinstvo.
Višek je dogajanje doživelo z nastopom Martina Luthra na državnem
zboru 17. in 18. aprila 1521 v mestu Worms, približno 60 km jugozaho-
dno od Frankfurta in približno 800 km od Ljubljane.
Glavni junaki tega dogodka so bili Martin Luther, cesar Karel V.,
saški volilni knez Friderik Modri, mainški volilni nadškof ter nad-
škof Magdeburga Albert Brandenburški in papežev legat Hieronim
(Hyeronimus, Giorolamo) Aleandro.
48
