Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 52
razprave, študije, papers

vljanju nove Cerkve je imel kasneje pomembno vlogo, bil je prvi pro-
testantski škof v škofiji Naumburg (1542–1546), ki ga je posvetil Luther
(nem. ordiniert und eingeweiht), imenoval pa ga je saški knez Johann
Friedrich. (Brunner 1961, 60) Med sopotniki sta bila še jurist, huma-
nist in teolog, profesor univerze v Erfurtu Justus Jonas, ki je po vrnit-
vi iz Wormsa prestopil na univerzo v Wittenbergu in postal ena osre-
dnjih osebnosti nadaljnjega razvoja reformacije, ter Petrus Suawe kot
zastopnik študentov (kasneje je bil luteranski teolog, ki je stopil v di-
plomatsko službo Danske). V Wormsu pa sta Luthru ob strani stala še
Jurij (Georg) Spalatin, spovednik, glavni zaupnik in svetovalec kneza
Friderika Modrega, ter Hieronymus Schurf, knezov pravni svetovalec,
profesor na univerzi v Wittenbergu. Njega je knez določil za Luthrovega
odvetnika na državnem zboru, kljub temu da se Schurf z Luthrom ni
strinjal glede sežiga knjig kanonskega prava. Na svoji poti je bil Luther
v številnih mestih deležen navdušenega sprejema. Najslavnejši je bil na
univerzi v Erfurtu, kjer ga je sprejelo 40 konjenikov, tam je pridigal v
nabito polni cerkvi. Sprejem je pojmoval kot sprejem Kristusa na cvetno
nedeljo v Jeruzalemu; kljub varnostnim zagotovilom Luthru namreč ni
moglo biti jasno, kaj ga na poti ali v Wormsu še čaka. Svojo pot je gledal
kot odrešilno zgodovinsko nalogo, zato je tudi v vsaki nevšečnosti videl
delo nasprotne sovražne sile, hudiča. (Schilling 2017, 216)

Tudi v Wormsu ga je ob prihodu pričakala velika množica. Prispel
je v torek, 16. aprila, nastanjen pa je bil – na zahtevo saškega kneza –
v prostorih njihove delegacije. Aleandro si je namreč prizadeval, da bi
stanoval v habsburškem predelu in bil s tem ločen od saškega kneza in
njegovih svetovalcev.

Luther je nastopil v sredo, 17. aprila, ob štirih popoldne. Pričakoval je,
da se bo zagovarjal, vendar je scenarij predvidel samo preklic. Cesarjev
zastopnik Johann von der Ecken ga je vprašal, če so prisotne knjige nje-
gove in po potrditvi zahteval preklic. Na zahtevo Luthrovega saškega
zastopnika Hieronima Schurfa, je Ecken moral posamično našteti na-
slove spisov. Luther je knjige priznal kot svoje, glede preklica pa je za-
prosil za premislek, ker to zadeva »božjo besedo, ki je največja stvar na
zemlji in v nebesih (sach betreff gottes wort, das das allerhochste ding

50
   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57