Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 53
vincenc rajšp
in himmel und auf erden sei)«. Sam se tudi noče izpostaviti nevarnos-
ti Kristusove obsodbe, ko je rekel »kdor se sramuje mene na zemlji, tega
se bom jaz sramoval pred mojim nebeškim očetom in angeli (der gesagt
hat: wer sich mein schemt auf erden, des werd ich mich schemen vor me-
inem himmlischen vatter und seinen engeln)«. Po kratkem posvetu je bil
Luthru »samo po cesarjevi prizanesljivosti« dovoljen premislek do nas-
lednjega dne. Vsekakor je na obeh straneh zavladalo razočaranje, tudi
pri knezu Frideriku, ki je Luthra tokrat prvič videl. Zadovoljen je bil le
papežev odposlanec Aleander, saj je bil na vidiku njegov uspeh. Medtem
pa nastop pri Luthru ni povzročil malodušja. Prvo pismo, ki ga je po za-
slišanju napisal, je bilo naslovljeno na Johannesa Cuspiniana, humanis-
ta, profesorja na dunajski univerzi in diplomata cesarja Maksimilijana,
kjer ga prosi, da ga sprejme v svoj krog in dodal, »da glede Kristusove
milosti ne bo vzel nazaj nobene črke«.
Luthrov nastop naslednji dan, v četrtek, 18. aprila, je izpadel čisto
drugače. Govoril je najprej v nemščini, nato pa zaradi cesarja in pape-
ževega legata Aleandra, ki nista razumela nemško, povedano ponovil še
v latinščini. Knjige je razdelil v tri skupine. V prvo je uvrstil pridige in
razlage Svetega pisma, ki jim, kot je menil, tudi njegovi nasprotniki ne
oporekajo, zato preklic ni potreben. Isto je menil za drugo skupino, ka-
mor je uvrstil spise, ki kritizirajo Rim, pri čemer je spretno vključil gra-
vamina – pritožbe (Gravamina nationis germanicae). Tako bi, po nje-
govem, lahko bila sporna le tretja skupina knjig, v katerih razpravlja o
Kristusovem nauku. Glede tega pa bi se pustil prepričati le z evangeli-
ji in spisi prerokov (»[sich] mit ewangelischen und profetischen schrif-
ten uberwinden [zu lassen]«). In če mu bodo zmote dokazane na osno-
vi Biblije, je pripravljen vse preklicati in bo prvi, ki bo vrgel svoje knjige
v ogenj. Orator Ecken mu je odgovoril, da ponavlja herezijo, ki so jo že
obsodili koncili, predvsem koncil v Konstanci z obsodbo Jana Husa. Na
to je Luther odgovoril, da ne verjame ne papežu ne koncilom, ker so se
ti v preteklosti dokazljivo motili in bili v protislovju sami s seboj. Sam se
pusti prepričati le s Svetim pismom, na katerem temelji njegovo prepriča-
nje. Prav tako je tudi njegova vest ujeta v božji besedi, zaradi česar niti
ne more niti je pripravljen preklicati, ker je ravnati proti vesti težavno,
51
in himmel und auf erden sei)«. Sam se tudi noče izpostaviti nevarnos-
ti Kristusove obsodbe, ko je rekel »kdor se sramuje mene na zemlji, tega
se bom jaz sramoval pred mojim nebeškim očetom in angeli (der gesagt
hat: wer sich mein schemt auf erden, des werd ich mich schemen vor me-
inem himmlischen vatter und seinen engeln)«. Po kratkem posvetu je bil
Luthru »samo po cesarjevi prizanesljivosti« dovoljen premislek do nas-
lednjega dne. Vsekakor je na obeh straneh zavladalo razočaranje, tudi
pri knezu Frideriku, ki je Luthra tokrat prvič videl. Zadovoljen je bil le
papežev odposlanec Aleander, saj je bil na vidiku njegov uspeh. Medtem
pa nastop pri Luthru ni povzročil malodušja. Prvo pismo, ki ga je po za-
slišanju napisal, je bilo naslovljeno na Johannesa Cuspiniana, humanis-
ta, profesorja na dunajski univerzi in diplomata cesarja Maksimilijana,
kjer ga prosi, da ga sprejme v svoj krog in dodal, »da glede Kristusove
milosti ne bo vzel nazaj nobene črke«.
Luthrov nastop naslednji dan, v četrtek, 18. aprila, je izpadel čisto
drugače. Govoril je najprej v nemščini, nato pa zaradi cesarja in pape-
ževega legata Aleandra, ki nista razumela nemško, povedano ponovil še
v latinščini. Knjige je razdelil v tri skupine. V prvo je uvrstil pridige in
razlage Svetega pisma, ki jim, kot je menil, tudi njegovi nasprotniki ne
oporekajo, zato preklic ni potreben. Isto je menil za drugo skupino, ka-
mor je uvrstil spise, ki kritizirajo Rim, pri čemer je spretno vključil gra-
vamina – pritožbe (Gravamina nationis germanicae). Tako bi, po nje-
govem, lahko bila sporna le tretja skupina knjig, v katerih razpravlja o
Kristusovem nauku. Glede tega pa bi se pustil prepričati le z evangeli-
ji in spisi prerokov (»[sich] mit ewangelischen und profetischen schrif-
ten uberwinden [zu lassen]«). In če mu bodo zmote dokazane na osno-
vi Biblije, je pripravljen vse preklicati in bo prvi, ki bo vrgel svoje knjige
v ogenj. Orator Ecken mu je odgovoril, da ponavlja herezijo, ki so jo že
obsodili koncili, predvsem koncil v Konstanci z obsodbo Jana Husa. Na
to je Luther odgovoril, da ne verjame ne papežu ne koncilom, ker so se
ti v preteklosti dokazljivo motili in bili v protislovju sami s seboj. Sam se
pusti prepričati le s Svetim pismom, na katerem temelji njegovo prepriča-
nje. Prav tako je tudi njegova vest ujeta v božji besedi, zaradi česar niti
ne more niti je pripravljen preklicati, ker je ravnati proti vesti težavno,
51
