Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 54
razprave, študije, papers
spravlja v nesrečo in je nevarno. »Bog mi pomagaj! Amen!« (»uberwun-
den durch die schriften, so von mir gefurt und gefangen im gewissen
an dem wort gottes, derhalben ich nicht mag noch will widerrufen, weil
wider das gewissen zu handeln beschwerlich, unheilsam und ferlich ist.
Gott helf mir! Amen!«). (Schilling 2017, 225)
Ker preklica ni bilo, je lahko sledilo le še državno izobčenje (nem.
Reichsbann). Kljub temu je Luthrov govor na cesarja Karla napravil glo-
bok vtis, tako da je tudi sam, brez sodelovanja svetovalcev, napisal svo-
jo, sicer popolnoma drugače utemeljeno, vendar osebno versko izpoved,
ki jo je orator prebral pred državnim zborom naslednji dan 19. apri-
la. Tako reformator Luther kot cesar Karel sta bila prepričana, da je
Bog na njuni strani. Vendar je posledično Luthrov govor postal ključ-
ni tekst protestantizma, medtem ko je ostal Karlov tekst zasebne priva-
tne narave in ni imel vpliva na nadaljnjo reformo Cerkve. Vsekakor je
bila Karlova verska izpoved osebna, korenine njegove vernosti so izha-
jale iz Erazma Rotterdamskega in nizozemske Devotio moderna, ki mu
jo je posredoval vzgojitelj Adrian iz Utrechta, kasnejši papež Hadrijan.
(Schilling 2017, 227–28)
Na stanove je tudi Karlova osebna verska izpoved naredila globok
vtis, kljub temu pa se niso bili pripravljeni podrediti obsodbi Rima, s
katero je Luther izgubil tudi državljanske pravice. Zahtevali so sklic po-
sebnega odbora državnega zbora, kar je bilo po poslovniku možno, da
bi ta zadevo še enkrat pretehtal in našel za obe strani sprejemljivo re-
šitev. V ponedeljek, 22. aprila, je cesar privolil k sklicu odbora, vendar
zahteval, da mora ta v treh dneh doseči Luthrov preklic. Pred odbor je
bil Luther vabljen v sredo, 24. aprila, zjutraj. Sestavljali so ga: volilni
škof iz Trierja in volilni knez kneževine Brandenburg za kurijo volilnih
knezov, knez Jurij saški (Georg von Sachsen) ter škofa iz Augsburga in
Brandenburga za drugo kurijo knezov, mojster Nemškega viteškega reda
in grof Georg von Wertheim za državne grofe in državne opate ter pos-
lanca mesta Straßburg Hans Bock in mesta Augsburg Konrad Peutinger
za mestno kurijo. Vendar odbor Luthra ni prepričal k preklicu, niti po-
tem, ko mu je trierski škof, sam reformator škofije, ki ni bil ne na Karlovi
ne na Luthrovi strani, predlagal, naj sam predlaga pot za rešitev, da ne
52
spravlja v nesrečo in je nevarno. »Bog mi pomagaj! Amen!« (»uberwun-
den durch die schriften, so von mir gefurt und gefangen im gewissen
an dem wort gottes, derhalben ich nicht mag noch will widerrufen, weil
wider das gewissen zu handeln beschwerlich, unheilsam und ferlich ist.
Gott helf mir! Amen!«). (Schilling 2017, 225)
Ker preklica ni bilo, je lahko sledilo le še državno izobčenje (nem.
Reichsbann). Kljub temu je Luthrov govor na cesarja Karla napravil glo-
bok vtis, tako da je tudi sam, brez sodelovanja svetovalcev, napisal svo-
jo, sicer popolnoma drugače utemeljeno, vendar osebno versko izpoved,
ki jo je orator prebral pred državnim zborom naslednji dan 19. apri-
la. Tako reformator Luther kot cesar Karel sta bila prepričana, da je
Bog na njuni strani. Vendar je posledično Luthrov govor postal ključ-
ni tekst protestantizma, medtem ko je ostal Karlov tekst zasebne priva-
tne narave in ni imel vpliva na nadaljnjo reformo Cerkve. Vsekakor je
bila Karlova verska izpoved osebna, korenine njegove vernosti so izha-
jale iz Erazma Rotterdamskega in nizozemske Devotio moderna, ki mu
jo je posredoval vzgojitelj Adrian iz Utrechta, kasnejši papež Hadrijan.
(Schilling 2017, 227–28)
Na stanove je tudi Karlova osebna verska izpoved naredila globok
vtis, kljub temu pa se niso bili pripravljeni podrediti obsodbi Rima, s
katero je Luther izgubil tudi državljanske pravice. Zahtevali so sklic po-
sebnega odbora državnega zbora, kar je bilo po poslovniku možno, da
bi ta zadevo še enkrat pretehtal in našel za obe strani sprejemljivo re-
šitev. V ponedeljek, 22. aprila, je cesar privolil k sklicu odbora, vendar
zahteval, da mora ta v treh dneh doseči Luthrov preklic. Pred odbor je
bil Luther vabljen v sredo, 24. aprila, zjutraj. Sestavljali so ga: volilni
škof iz Trierja in volilni knez kneževine Brandenburg za kurijo volilnih
knezov, knez Jurij saški (Georg von Sachsen) ter škofa iz Augsburga in
Brandenburga za drugo kurijo knezov, mojster Nemškega viteškega reda
in grof Georg von Wertheim za državne grofe in državne opate ter pos-
lanca mesta Straßburg Hans Bock in mesta Augsburg Konrad Peutinger
za mestno kurijo. Vendar odbor Luthra ni prepričal k preklicu, niti po-
tem, ko mu je trierski škof, sam reformator škofije, ki ni bil ne na Karlovi
ne na Luthrovi strani, predlagal, naj sam predlaga pot za rešitev, da ne
52
