Page 74 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 74
razprave, študije, papers
Slika 2: France Gorše, Spominska plošča Josipu Stritarju, Podsmreka pri Velikih
Laščah, marmor, 1936. Foto: © Boštjan Podlogar.
pozni starosti. Spletna stran slovenske Narodne galerije njegov opus del
opredeljuje kot »pomembno vez med starejšimi in mlajšimi kiparji, saj
je presegel secesijsko dekorativnost in uveljavil modernistične izčišče-
ne ideale.« (»France Gorše«) Osrednji del Stritarjeve spominske podo-
be zavzema v tej novi maniri izjasnjen reliefni portret, ki izstopa iz ne-
določljivega ozadja in namesto telesne fizionomije izpostavlja duhovno
intenzivno notranje življenje upodobljenca z vihravimi lasmi, gubami
razmišljanja in s prodornim pogledom. Kot je za spominske plošče zna-
čilno, se okrog njega na tankem okvirju, ki se v spodnjem delu razši-
ri, vije napis v secesijsko zaobljenih črkah: »JOSIP STRITAR 1836–1936
PESNIK PISATELJ KRITIK«.
Področje spomeniške plastike med svetovnima vojnama sta poleg
vztrajajočih vplivov dunajske secesije najvidneje zaznamovala arhitekta
Jože Plečnik in Ivan Vurnik: »Ustvarila sta šolo in z njo zagotovila pri-
sotnost in nadaljevanje svojih smeri tudi po drugi vojni.« (Čopič 2000,
282
Slika 2: France Gorše, Spominska plošča Josipu Stritarju, Podsmreka pri Velikih
Laščah, marmor, 1936. Foto: © Boštjan Podlogar.
pozni starosti. Spletna stran slovenske Narodne galerije njegov opus del
opredeljuje kot »pomembno vez med starejšimi in mlajšimi kiparji, saj
je presegel secesijsko dekorativnost in uveljavil modernistične izčišče-
ne ideale.« (»France Gorše«) Osrednji del Stritarjeve spominske podo-
be zavzema v tej novi maniri izjasnjen reliefni portret, ki izstopa iz ne-
določljivega ozadja in namesto telesne fizionomije izpostavlja duhovno
intenzivno notranje življenje upodobljenca z vihravimi lasmi, gubami
razmišljanja in s prodornim pogledom. Kot je za spominske plošče zna-
čilno, se okrog njega na tankem okvirju, ki se v spodnjem delu razši-
ri, vije napis v secesijsko zaobljenih črkah: »JOSIP STRITAR 1836–1936
PESNIK PISATELJ KRITIK«.
Področje spomeniške plastike med svetovnima vojnama sta poleg
vztrajajočih vplivov dunajske secesije najvidneje zaznamovala arhitekta
Jože Plečnik in Ivan Vurnik: »Ustvarila sta šolo in z njo zagotovila pri-
sotnost in nadaljevanje svojih smeri tudi po drugi vojni.« (Čopič 2000,
282
