Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 76
razprave, študije, papers
nega dvorca Brdo pri Kranju in ureditve preddverja Šeškovega doma v
Kočevju (Grabar 2009; za Šeškov dom gl. Mihelčić 2013, 322, op. 992).
Na Rašici si je Glanz zamislil okroglo podnožje v vzorcu grobo obde-
lanih klesancev, ki se, obkroženo s štirimi toskanskimi stebriči in štiri-
mi manjšimi stebriči s stiliziranimi jonskimi kapiteli, prevede v gladko
kvadratno ogredje. Na njem počiva visoka, čisto pod vrhom prirezana
štiristrana piramida, ki po vzdolžnosti že spominja na obelisk. Stebre,
ki vzpostavljajo spomin na antiko in renesančno tektonsko umirjanje
površine od spodaj navzgor, je Glanz združil z modernistično gladkim
zgornjim delom in tako starejšo Plečnikovo tradicijo umestil v povojni
čas. Na sprednji stranici ogredja nas pričaka napis: »V TEJ VASI … SE
JE RODIL / LETA … 1508 / PRIMOŽ … TRUBAR / OČE SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI IN KULTURE« Levo in desno stranico krasita pasaži
iz dveh Trubarjevih besedil: »NE DVOMIMO, DA DOBRO POZNAŠ IN
/ NEREDKO OBŽALUJEŠ NESREČNO / KULTURNO ZAOSTALOST
NAŠE / OŽJE DOMOVINE, SAJ JE PRAVA SRAMOTA, / KAKO
SE VSEPOVSOD ŠOPIRI / ZANIČEVANJE LEPIH UMETNOSTI/
IN ZANEMARJANJE DUHOVNE KULTURE / TRUBAR 1565«;
»LUBI SLOVUENCI! MI SMO BUG UEI DOSTI / SMISHLOUALI, S
KAKOUIMI PUSHTABI / TO NASHO BESSEDO BI MOGLI PROU, /
PO TEI ORTHOGRAPHY, SHTALTNU INU / SASTOPNU PISSATI/
TRUBAR 1555«. Na zadnji strani je še zaznamek o nastanku spomenika:
»POSTAVILO OB ŠTIRISTOLETNICI/PRVE TRUBARJEVE KNJIGE
/ SLOVENSKO LJUDSTVO/1951«.
Frontalno stran spomenika krasi medaljon z bronasto reliefno po-
dobo Primoža Trubarja, ki je nastala v ateljeju izkušenega medaljerja
Vladimirja Štovička. Kiparja, ki se je šolal na praški akademiji, je pot
zanesla v Pariz, kjer je največjo prelomnico v njegovem ustvarjanju po-
menilo častno priznanje na natečaju pariške Kovnice za novce. Odtlej
je izdelal vrsto plaket in medalj s podobami znamenitih literatov, naro-
dnih herojev in drugih pomembnih osebnosti, pri čemer je upošteval
ključne značilnosti medaljerskih upodobitev, ki morajo zaradi svoje spo-
minske funkcije posnemati dejansko fizionomijo upodobljenca in hkra-
284
nega dvorca Brdo pri Kranju in ureditve preddverja Šeškovega doma v
Kočevju (Grabar 2009; za Šeškov dom gl. Mihelčić 2013, 322, op. 992).
Na Rašici si je Glanz zamislil okroglo podnožje v vzorcu grobo obde-
lanih klesancev, ki se, obkroženo s štirimi toskanskimi stebriči in štiri-
mi manjšimi stebriči s stiliziranimi jonskimi kapiteli, prevede v gladko
kvadratno ogredje. Na njem počiva visoka, čisto pod vrhom prirezana
štiristrana piramida, ki po vzdolžnosti že spominja na obelisk. Stebre,
ki vzpostavljajo spomin na antiko in renesančno tektonsko umirjanje
površine od spodaj navzgor, je Glanz združil z modernistično gladkim
zgornjim delom in tako starejšo Plečnikovo tradicijo umestil v povojni
čas. Na sprednji stranici ogredja nas pričaka napis: »V TEJ VASI … SE
JE RODIL / LETA … 1508 / PRIMOŽ … TRUBAR / OČE SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI IN KULTURE« Levo in desno stranico krasita pasaži
iz dveh Trubarjevih besedil: »NE DVOMIMO, DA DOBRO POZNAŠ IN
/ NEREDKO OBŽALUJEŠ NESREČNO / KULTURNO ZAOSTALOST
NAŠE / OŽJE DOMOVINE, SAJ JE PRAVA SRAMOTA, / KAKO
SE VSEPOVSOD ŠOPIRI / ZANIČEVANJE LEPIH UMETNOSTI/
IN ZANEMARJANJE DUHOVNE KULTURE / TRUBAR 1565«;
»LUBI SLOVUENCI! MI SMO BUG UEI DOSTI / SMISHLOUALI, S
KAKOUIMI PUSHTABI / TO NASHO BESSEDO BI MOGLI PROU, /
PO TEI ORTHOGRAPHY, SHTALTNU INU / SASTOPNU PISSATI/
TRUBAR 1555«. Na zadnji strani je še zaznamek o nastanku spomenika:
»POSTAVILO OB ŠTIRISTOLETNICI/PRVE TRUBARJEVE KNJIGE
/ SLOVENSKO LJUDSTVO/1951«.
Frontalno stran spomenika krasi medaljon z bronasto reliefno po-
dobo Primoža Trubarja, ki je nastala v ateljeju izkušenega medaljerja
Vladimirja Štovička. Kiparja, ki se je šolal na praški akademiji, je pot
zanesla v Pariz, kjer je največjo prelomnico v njegovem ustvarjanju po-
menilo častno priznanje na natečaju pariške Kovnice za novce. Odtlej
je izdelal vrsto plaket in medalj s podobami znamenitih literatov, naro-
dnih herojev in drugih pomembnih osebnosti, pri čemer je upošteval
ključne značilnosti medaljerskih upodobitev, ki morajo zaradi svoje spo-
minske funkcije posnemati dejansko fizionomijo upodobljenca in hkra-
284
