Page 35 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

okviru glasbene terapije, to obsežno področje tukaj ni zajeto. Gre za posebno
obliko glasbene improvizacije, ki je ne moremo primerjati s preostalimi nave-
denimi področji, saj je njen namen povsem drugačen. Kljub temu se tudi v ne-
katerih prispevkih, ki smo jih podrobneje analizirali, pojavljajo implikacije o
terapevtski naravi glasbene improvizacije, predvsem v skupinski obliki, vendar
se te bolj nanašajo na občutje blagostanja in zadovoljstva (Siljamäki, 2022; Vo-
ugioukalou idr., 2019) ali procesa, osredinjenega na otroka (Young, 2003), ter
ne opisujejo kliničnih situacij.
Na podlagi pridobljenih rezultatov (preglednica 3) opazimo, da je bila naj-
pogostejša uporabljena vrsta glasbene improvizacije skupinska, z izjemo dveh
raziskav, kjer so preučevali glasbeno improvizacijo v paru (Cooper, 2022; You-
ng, 2003). Prav tako je bila zelo pogosto uporabljena prosta improvizacija (Ng,
2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021; Wilson in MacDonald, 2012), ki gle-
de na ugotovitve v literaturi krepi prepričanje o brezpogojni sprejetosti v sku-
pini, kjer posamezniki skupinsko improvizirajo (Lange, 2011). Tudi raziskave
o vlogi glasbe pri družbenem povezovanju nakazujejo, da predvsem skupin-
sko muziciranje pomembno prispeva k ustvarjanju družbenih vezi (Pearce idr., Alja Krevel, Jerneja Žnidaršič, Katarina Habe ◆ Vloga glasbene improvizacije pri družbenem povezovanju
2015; Sloboda, 1985; Tarr idr., 2014; Wierød Borčak in Frøkjær Baunvig, 2021).
S tega vidika je uporabljena vrsta improvizacije v podrobneje analiziranih pri-
spevkih razumljiva. Prav tako je skupinska glasbena improvizacija zelo pogosta
oblika udejanjanja improvizacijskih dejavnosti (Ng, 2018).
Z metodološkega vidika je bil v vseh raziskavah uporabljen kvalitativni
raziskovalni pristop. Uporabljene so bile raziskovalne tehnike opazovanja (Be-
egle, 2010; Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert
idr., 2021; Vougioukalou idr., 2019; Young, 2003), intervjuvanja (Beegle, 2010;
Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021;
Vougioukalou idr., 2019; Wilson in MacDonald, 2012) in v enem primeru an-
ketiranja (Vougioukalou idr., 2019). Ker je v podrobneje analiziranih raziska-
vah v ospredju neposredno ali posredno preučevanje vloge glasbene improviza-
cije pri družbenem povezovanju, je izbor raziskovalnega pristopa pričakovan.
Družbene vezi in družbeni odnosi so kompleksen pojav, odvisen od mnogih
dejavnikov, zato jih je smiselno preučiti s kvalitativnim raziskovalnim pristo-
pom. V povezavi s tem študija primera, kot najpogosteje uporabljena razisko-
valna metoda v preučevanih prispevkih, omogoča raziskovanje problema z raz-
ličnih zornih kotov in z uporabo različnih raziskovalnih tehnik.

Družbeno povezovanje ob glasbeni improvizaciji

V nadaljevanju navajamo glavne ugotovitve na področju vloge glasbene impro-
vizacije pri družbenem povezovanju, ki jih združujemo v štiri teme: (1) obču-
tek povezanosti in pripadnosti, (2) spodbujanje družbenih interakcij in razvoj
družbenih veščin, (3) občutek blagostanja in zadovoljstva, (4) pomen družbe-
nih odnosov za glasbeno improvizacijo.

35