Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Občutek povezanosti in pripadnosti
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
Glasbena improvizacija, predvsem v skupinski obliki, ustvarja močnejše druž-
bene vezi in občutek pripadnosti skupini, ki skupaj improvizira (Corcoran,
2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021). To temelji na glasbeni ko-
munikaciji (Siljamäki, 2022; Young, 2003) in višji stopnji medsebojnega zave-
danja (Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021). Pri ustvarjanju občutka pri-
padnosti, ki je precej bolj družbene kot glasbene narave (Corcoran, 2021), ima
velik pomen skupinsko prepoznavanje glasbenih idej v obliki potrditve posa-
meznika in kolektivizma (Corcoran, 2021; Siljamäki, 2022; Wilson in MacDo-
nald, 2012). Skupinska glasbena improvizacija ustvarja prostor za samoizraža-
nje, kar vzpostavlja medsebojno zaupanje (Corcoran, 2021). Izsledki so podobni
tistim, ki se nanašajo na vlogo glasbenih dejavnosti na splošno pri ustvarjanju
družbenih vezi. Tudi petje v skupini (Kreutz, 2014; Pfordresher, 2021; Silber,
2005) udeležencem daje občutek povezanosti in pripadnosti skupini, prav tako
poslušanje glasbe (Rohrbach, 2017) ali gibanje ob njej (Stupacher idr., 2020).

Spodbujanje družbenih interakcij in razvoj družbenih veščin

Glasbena improvizacija neguje občutek pripadnosti, ta pa podpira družbeni ra-
zvoj mladih (Corcoran, 2021), razvija komunikacijske veščine posameznikov,
krepi njihove družbene odnose in neguje medsebojno razumevanje (Ng, 2021).
Družbene veščine se okrepijo s pozornim poslušanjem drug drugega, z odprtostjo
do drugih in njihovih glasbenih idej ter preko prilagajanja skupini (Siljamäki,
2022). Glasbena improvizacija spodbuja pozitivne družbene interakcije in prispe-
va k uspešni družbeni integraciji marginaliziranih posameznikov (Verneert idr.,
2021; Vougioukalou idr., 2019). Tudi druge raziskave nakazujejo velik prispevek
glasbenih dejavnosti pri sodelovanju med učenci (Willox idr., 2011). Omogočajo
razvoj družbenih veščin in vodijo k prodružbenemu vedenju otrok (Buren idr.,
2019; Cirelli idr., 2014; Kirschner in Tomasello, 2010). Učinki pa niso razvidni le
pri mladi populaciji; glasbeno udejstvovanje lahko prav tako ustvari močne druž-
bene vezi med posamezniki, ki trajajo vse do starosti (Carr, 2006).

Občutek blagostanja in zadovoljstva

Skupinska glasbena improvizacija je omogočila občutek blagostanja in zado-
voljstva (Siljamäki, 2022; Vougioukalou idr., 2019). Predvsem družbeno po-
vezovanje kot posledica narave dejavnosti glasbene improvizacije je vodilo do
višje stopnje družbenih interakcij zunaj glasbenih dejavnosti, to pa je pri posa-
meznikih ustvarilo občutek blagostanja (Verneert idr., 2021). Pridobljene re-
zultate lahko povežemo z ugotovitvami iz literature, ki kažejo, da skupinsko
muziciranje omogoča izločanje hormonov oksitocina (Freeman, 2000; Grape
idr., 2003; Kreutz, 2014) in endorfina, kar je tudi posledica družbenega pove-
zovanja (Tarr idr., 2014).

36