Page 53 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

sporočil, ki gradijo paralelno zgodbo v smislu zavestnega iskanja (nenavadne-
ga) konteksta teh asociacij in povezav med njimi.
Umetnost in znanost večinoma dojemamo kot ločeni disciplini, pri čemer
umetnost navadno povezujemo s subjektivnostjo, znanost pa z objektivnostjo.
Sodobna tehnologija pa nam omogoča znanstvena dognanja tudi o stvareh, ki
so še nedolgo tega veljale za preabstraktne, da bi o njih lahko govorili v zna-
nosti. S prispevkom želimo spodbuditi nadaljevanje raziskovanja v smeri vlo-
ge aplikativne psihologije v sodobni umetnosti in klasični glasbi ter iskanja
objektivnih odgovorov na vprašanje, zakaj je neka glasba uspešnejša od druge.
Hkrati prispevek predstavlja poskus racionalističnega seciranja subjektivnega
umetniškega procesa, kakršen je pisanje skladbe. Zavedamo se, da gre za temo,
ki je predvsem z umetniškega stališča provokativna, lahko celo tabu. Uporaba
aplikativne psihologije v marketingu, ekonomiji, politiki, pedagogiki in zabav-
ni industriji odpira mnoga etična vprašanja, tudi v smislu zavajanja in mani- Miha Nahtigal ◆ KOMPOZICIJSKI PROCES USTVARJANJA MLADINSKE OPERETE V 21. STOLETJU
puliranja z ljudmi. Je takšna uporaba v umetnosti predvsem cenen in moral-
no sporen način ali gre lahko za učinkovito, novo izrazno orodje, primerljivo z
uporabo razširjenih tehnik igranja in vpeljavo novih inštrumentov? Če umet-
nost dojemamo predvsem kot izraz, bi lahko s pomočjo znanj s področja apli-
kativne psihologije umetniki ojačali svoj izraz in izpovedno moč? Nenazadnje,
lahko pri tem posežemo tudi po drugih orodjih, ki jih uporablja aplikativna
psihologija – npr. po uporabi podatkovnega rudarjenja za profiliranje »ume-
tniških potreb« tipičnega poslušalca?
S prispevkom želimo spodbuditi osredotočenost opernih ustvarjalcev na
potrebe mladega in glasbeno neizkušenega poslušalca ter ponuditi nekatere
praktične pristope. Upamo, da bo prispevek spodbuda k nadaljnjemu razisko-
vanju v tej smeri ter h gradnji mostov med sodobno umetnostjo in sodobnim
občinstvom ter med znanostjo in umetnostjo.

Literatura

Askonas-Shepherd, L., de Banfield, R., Barbieri, F., Burton, H., Cox, J.,
Crawford, B., Diamand, P., Everding, A., Gall, H., Getty, A., Gomez, I.,
Gowrie, G., Grierson, R., Harewood, G., McEwen, T., Menotti, G. C.,
Miller, J., Moser, C., Prince, H., ... Wheldon, H. (1986). The future of
opera. Daedalus, 115(4), 1−92.
Berheide, H., in Stebbins, A. (2021). Ambivalent engagement: Contemporary
opera between populism and postmodern. ACT: Zeitschrift für Musik
und Performance, 10. https://www.act.uni-bayreuth.de/resources
/Heft2021-08/Act-10-Stebbins-Berheide---Ambivalent-Engagement.pdf
Bower, B., Honn Hoegberg, E., in Starkmeth S. (2013). Genre beyond borders:
Reassesing operetta. Routledge.

53