Page 50 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

dopaminskega nagrajevanja, to spodbuja glasbeni spomin, posledično pa laj-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
ša razumevanje glasbene forme, kar povzroči še več dopaminskega nagrajeva-
nja (Ferreri idr., 2021; Ferreri in Rodriguez-Fornells, 2022). Takšno skladbo si
bomo torej tudi lažje zapomnili.
Če želimo doseči, da bo ob poslušanju naše glasbe čim širša publika imela
dobre občutke, se torej zdita smiselni uporaba razumljive in jasno strukturira-
ne forme, ki niha med predvidljivostjo in glasbenimi presenečenji, ter zadostna
zastopanost kosonančnih intervalov in harmonij. Pri tem je smiselno iskati
pravo razmerje med orientacijo na podlagi znanega in učenjem preko novega.
Forma Špedicije Stradivarius je sestavljena iz nekaterih pomembnejših
tem (slika 6: leva stran razpredelnice), ki so nosilke glasbenih del, ter melodič-
no-harmonskih gradnikov (slika 6: desna stran razpredelnice), ki lahko vsebu-
jejo dele teh tem in se med predstavo večkrat ponovijo. Na ta način gradniki
zagotavljajo povezanost forme in glasbeno smer, njihovo pojavljanje v različnih
kontekstih pa predstavlja elemente presenečenja. Da bi utrdili spomin, se grad-
niki z istim tematskim materialom pogosto nahajajo tudi časovno eden blizu
drugega. Konci osmih del se zaključijo s podobno kadenco, kar med sicer raz-
ličnimi deli ustvarja občutek povezanosti in sorodnosti.
Med temami »pola umetnosti« (Solo violina, Ninika) in temami »mate-
rialističnega pola« (Ženska, Mozart in Špedicija) se pri medsebojnem sooče-
nju tako rekoč do konca predstave gradi kontrast, nato pa se pola do neke mere
povezana pojavita skupaj v »Finalu«.
Materiali, ki se pojavljajo v obeh svetovih in delujejo kot vezivno tkivo
med njima, so Wagnerjanski kromatični postop, ki bi lahko predstavljal skriv-
nostnost in dramatičnost, tema Špedicije ter Red in denar. Medtem ko ima
prvi ves čas podobno instrumentacijo (rogovi, trobila), pa imata zadnja dva, ko
se pojavita »na polu umetnosti«, povsem spremenjen karakter.
Za razliko od libreta, v katerem se zgodba konča s premirjem in spravo
med različnimi okusi in glasbenimi zvrstmi, je zmagovalec v »Finalu« tema
solo violine. Prvotno instrumentalna tema se pojavi z besedilom v tutti različi-
ci in se razvije v slovesen konec. Na ta način smo na prvi ravni paralelne zgod-
be želeli pokazati veselje ob tem, da je Ninika na koncu lahko obdržala svo-
jo violino, na drugi ravni pa moralno zmago umetnosti nad materializmom,
ki jo je umetnost dosegla s priznanjem svoje veljave s strani Ninikinega očeta
in z njegovo spremembo odnosa do umetnosti ter klasične glasbe. Če gledamo
retrospektivno, glede na to, da je solo violina skozi celotno predstavo napove-
dovala zadnjo temo sprave in srečnega razpleta, pa bi jo lahko razumeli tudi v
prispodobi umetnosti, »ki povezuje različne ljudi in sklepa prijateljstva«, kot
se v libretu izrazi Ninika.

50