Page 52 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Zaključki
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41

Nekatere izmed največjih kritik, ki sta jih deležni sodobna umetnost 20. in
21. stoletja na splošno in sodobna opera specifično, se nanašajo na njuno (pre)
kompleksnost in posledično nezmožnost pritegniti interes širšega občinstva.
Medtem ko so komponente, kot so abstraktnost, inovativnost in iskanje no-
vega, v sodobnih umetniških krogih redno zastopane in cenjene, pa je veli-
ko manj pozornosti namenjeno komponentam, kot sta razumljivost in užitek.
V prispevku smo analizirali kompozicijski proces pisanja mladinske operete
Špedicija Stradivarius, pri katerem smo se osredotočili na uporabo tehnik, ki
bi glasbo lahko naredile privlačnejšo mlademu in glasbeno manj podkovane-
mu občinstvu predvsem v smislu intenzivnejšega doživetja ob poslušanju. S po-
močjo izsledkov raziskav s področja aplikativne psihologije smo ugotovili, da
bo že sam proces pisanja glasbenega dela kreativnejši, če bo skladatelj intrin-
zično motiviran in izpostavljen dražljajem, ki mu bodo povzročili občutek ču-
stvene prevzetosti. Ker se občinstvo lažje poistoveti s sebi podobnimi akterji,
največ znanja pa dobimo empirično, iz lastnih izkušenj, smo mlade in ama-
terske glasbenike vključili že v ustvarjalni proces nastajanja operete. Pri izbiri
ustreznih kompozicijskih metod smo morali paziti na smiselno razmerje med
profesionalnim in amaterskim ter hkrati ohraniti videz profesionalne virtuo-
znosti. Interaktivnost in širino operetne glasbene forme smo izkoristili kot te-
melj za združitev in preplet različnih odrskih umetnosti (opera, balet, ples,
dramska igra in simfonična glasba). Možganski sistem dopaminskega nagraje-
vanja, ki lahko povzroči, da ob poslušanju glasbe uživamo, je v veliki meri od-
visen od sposobnosti našega razumevanja glasbene forme in zmožnosti napo-
vedovanja njenega nadaljevanja ter učenja, ki nastane ob deviacijah. Zato smo
se osredotočili na načine, kako narediti glasbeno formo dovolj jasno in hkrati
ne povsem predvidljivo. Nekateri pogosto uporabljeni estetski prijemi sodobne
kompozicije, kot je npr. načrtno izogibanje kosonancam na podlagi preloma s
tradicijo, so se v tem oziru izkazali za nesmiselne, saj ljudje na splošno preferi-
rajo kosonance pred disonancami, pretirana uporaba disonanc in ostrih zvoč-
nih učinkov pa lahko povzroči neprijetne občutke, posledično pa vpliva tudi
na (slabši) glasbeni spomin in (težje) sledenje glasbeni formi. Za boljšo identi-
fikacijo občinstva smo uporabili glasbene asociacije, ki so v slovenskem kultur-
nem prostoru široko razširjene (navezave na vojaško koračnico, klasični in ro-
mantični slog, pop, blues, narodnozabavna glasba oz. turbofolk…) ter lahko
tudi vsebinsko razširijo pomen zgodbe. S ciljem približati klasično glasbo čim
širši publiki ob hkratni ohranitvi ustrezne umetniške kompleksnosti smo upo-
rabili pristopa, ki smo ju poimenovali surrealistični učinek in paralelna zgod-
ba. Pristopa temeljita na uporabi jasnih asociacij za lahko razumljive dražljaje,
ki že podzavestno omogočajo orientacijo v glasbeni formi, ter abstraktnejših

52