Page 48 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Ninika pa jim odgovarja z (idealistično) temo iz svoje arije »Violina«. Verje-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
tno največji slogovni kontrast znotraj enega dela lahko zasledimo v skladbi »Z
glasbenikom je najlepše biti par«, kjer pride do komičnega besednega spopada
med Niniko in njenima starejšima sestrama, ki sta v zgodbi prikazani kot tipič-
ni »zafnani in plehki najstnici«. Med seboj kontrastne ritmične, melodične in
harmonske elemente ter orkestracijske teksture smo povezovali s tehnikami,
kot so poltonski ali celotonskimi postopi v eno smer, funkcionalna harmonska
zaporedja ter motivična oz. tematska gradnja zaokrožene forme.
Razumljivost in užitek

Raziskave kažejo, da v obdobju poznega otroštva in v adolescenci prihaja do
mnogih sprememb v možganih, pri čemer je ena izmed posledic teh sprememb
tudi razvoj abstraktnega mišljenja (Dumontheil, 2014). V tem oziru se zdi smi-
selno, če so umetniška dela, ki so namenjena otrokom in mladim, manj ab-
straktna in laže razumljiva. Kot metodo kompromisa med abstraktnostjo in ra-
zumljivostjo smo pri komponiranju uporabili koncepta surrealističnega učinka
ter paralelne zgodbe. Tudi abstraktna raven paralelne zgodbe ni tematsko zelo
široka, saj se v glavnem osredotoča na dva pola – materializem (svet) proti ide-
alizmu (umetnosti).
Raziskave s tehnologijo slikanja možganov (angl. neuroimaging) so poka-
zale, da se številna področja za obdelavo čustev različno odzivajo na konso-
nančno in na disonančno glasbo. Če govorimo o občutku ugodja oz. neugodja
pri poslušanje glasbe na ravni harmonije in kontrapunkta, je preferiranje koso-
nance pred disonanco edinstveno človeški in široko razširjen pojav (Dellache-
rie idr., 2011, Torres Agustín, 2024). Raziskave amuzikalnih oseb (oseb z amu-
zijo) so razkrile, da njegov vzrok ne izhaja iz akustičnega pojava utripanja tonov
(angl. beating), kot so sprva mislili, temveč glede na rezultate statističnih ana-
liz temelji zlasti na podobnosti konsonančnih intervalov z alikvotnim nizom,
ki je prisoten v zvoku človeškega glasu (Vrantsidis, 2014). Eden od verjetnih
vzrokov za široko razširjeno preferiranje konsonanc je torej človeško preferira-
nje lastnega (človeškega) glasu (Schwartz idr., 2003; Bowling in Purves, 2015).
Po drugi strani je zvočna grobost povezana s stisko/z nevarnostjo in zato izzo-
ve obrambne vedenjske reakcije ter nevronske odzive, ki kažejo na averzijo (Di
Stefano idr., 2022).
K razumljivosti in logični urejenosti glasbenega dela lahko odločilno pri-
pomore forma. Številne raziskave so vzpostavile povezavo med predvidevanjem
glasbenega materiala in procesiranjem možganskih sistemov nagrajevanja (Sa-
limpoor idr., 2015; Hansen idr., 2017). Pri tem sta senzibilizacija na anticipativ-
ne glasbene namige in natančnost napovedovanja/predstavljanja glavnih tem
bistvena za učenje glasbe na podlagi nagrajevanja (Tsai, 2023). Proces sledenja
smiselni glasbeni formi torej pri poslušalcu sproža dopamin in ustvarja obču-
tek ugodja. Raziskovalci menijo, da je glasba tako najprijetnejša takrat, ko mož-

48