Page 452 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 452
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ka pri nas. Stari ljudje imajo v domačem okolju s svojimi pokojninami, social-
nimi podporami, patronažno oskrbo in s skrbjo svojcev tako visok materialni
standard, kot ga niso imeli nikdar doslej v naši zgodovini. Ne smemo pa po-
zabiti te pomanjkljivosti, da ob obstoječi mreži pogosto ni mogoče zagotovi-
ti potrebne oskrbe v primeru bolezni ali onemoglosti (Regoršek, 2005). Potre-
be starejših so različne, odvisne predvsem od tega, kako se staramo. Nekateri
starejši so še dolgo telesno in duševno čili, ukvarjajo se s športom, hodijo na
izlete, vozijo avtomobil in dostikrat, kljub pešanju nekaterih življenjskih funk-
cij, tudi delajo. Drugi so bolni, onemogli in potrebujejo pomoč pri osnov-
nih življenjskih aktivnostih, kot so hranjenje in oblačenje. Vsekakor je staran
je proces, ki povzroča upadanje moči človeškega telesa in duševnosti ter je
povezan s celo vrsto starostnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, arte-
rioskleroza, apatija, depresija, demenca, in z drugimi težavami, ki zahtevajo
dobro zdravstveno nego in oskrbo. Poleg telesnih so pomembne tudi dru-
ge potrebe starejših, ki so povezane z ekonomskim statusom, z zadovolje-
vanjem psihosocialnih potreb in problemom medgeneracijske povezanosti
(Potrebe starejših, b. d.). Določene potrebe se z leti umikajo, v ospredje pa pri-
hajajo druge. Ena izmed najbolj temeljnih je potreba po medčloveških odno-
sih, ki so za človeka kot mreža, v katero je ujeto celo življenje. Socialno mre-
žo tvorijo torej ljudje, ki so za posameznika kakor koli pomembni. Družina,
kljub temu da ni več tradicionalna, predstavlja pomemben vir socialne opo-
re, saj je običajno tudi vpletena v nudenje pomoči. Slaba socialna mreža lah-
ko vodi v občutenje depresije, večja so tveganja za zaplete pri raznih, pred-
vsem kroničnih obolenjih, višja je tudi stopnja prezgodnje smrti, predvsem
pa vodi v osamljenost (Vratarič in Kobentar, 2011). Finančna in čustvena pod-
pora družine pomeni starostniku toliko kot otroku v obdobju otroštva. Veli-
ko mu pomenijo družina, sosedje, znanci, prijatelji in nenazadnje tudi okolje.
Preko svoje komunikacije in telesne dejavnosti ohranja stik z okoljem in lju-
dmi (Reed, Stanley in Clarke, 2004, v Kralj, 2013). Za starostnika je prijateljstvo
in druženje izrednega pomena. Pomembno ni le, da ohrani stik s starimi pri-
jatelji, ampak da vzpostavlja tudi nova prijateljstva. S tem se izogne nevar-
nosti o samljenosti, saj lahko nov prijatelj nekako zapolni praznino ob izgu-
bi starega. Prav tako je za starostnika pomembno, da se počuti koristnega.
Ena izmed poti je prostovoljno delo. Mnogo starostnikov se odloči za men-
torstvo, varstvo šolarjev, svetovalno delo, pomoč žrtvam nasilja, prostovolj-
no knjižničarstvo, prevoz invalidov ali pomoč bolnikom na domu. Žrtvovanje
nadarjenosti in časa ima za starostnika številne blagodejne učinke: občutek
koristnosti, dvig samozavesti, pridobitev novega znanja in občutek tesnejše
povezanosti s skupnostjo (Luanaigh in Lawlor, 2008, v Kralj, 2013). Medgene-
racijski odnosi so pomembni posebno zaradi prenosa življenjskih izkušenj,
vrednot, tradicije in predvsem zato, da se ljudje med seboj spoznajo in pove-
žejo. Človekove življenjske izkušnje in znanje so največje osebno bogastvo.
Človek, ki uspešno predaja svoja življenjska spoznanja in izkušnje mlajšima
generacijama, se mora nenehno učiti, biti odprt za sprejemanje novih spo-
znanj in izkušenj, znati mora poslušati. Včasih so ti procesi potekali kar neka-
ko mimogrede ob vsakdanjem skupnem življenju in delu v temeljnem člove-
450
nimi podporami, patronažno oskrbo in s skrbjo svojcev tako visok materialni
standard, kot ga niso imeli nikdar doslej v naši zgodovini. Ne smemo pa po-
zabiti te pomanjkljivosti, da ob obstoječi mreži pogosto ni mogoče zagotovi-
ti potrebne oskrbe v primeru bolezni ali onemoglosti (Regoršek, 2005). Potre-
be starejših so različne, odvisne predvsem od tega, kako se staramo. Nekateri
starejši so še dolgo telesno in duševno čili, ukvarjajo se s športom, hodijo na
izlete, vozijo avtomobil in dostikrat, kljub pešanju nekaterih življenjskih funk-
cij, tudi delajo. Drugi so bolni, onemogli in potrebujejo pomoč pri osnov-
nih življenjskih aktivnostih, kot so hranjenje in oblačenje. Vsekakor je staran
je proces, ki povzroča upadanje moči človeškega telesa in duševnosti ter je
povezan s celo vrsto starostnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, arte-
rioskleroza, apatija, depresija, demenca, in z drugimi težavami, ki zahtevajo
dobro zdravstveno nego in oskrbo. Poleg telesnih so pomembne tudi dru-
ge potrebe starejših, ki so povezane z ekonomskim statusom, z zadovolje-
vanjem psihosocialnih potreb in problemom medgeneracijske povezanosti
(Potrebe starejših, b. d.). Določene potrebe se z leti umikajo, v ospredje pa pri-
hajajo druge. Ena izmed najbolj temeljnih je potreba po medčloveških odno-
sih, ki so za človeka kot mreža, v katero je ujeto celo življenje. Socialno mre-
žo tvorijo torej ljudje, ki so za posameznika kakor koli pomembni. Družina,
kljub temu da ni več tradicionalna, predstavlja pomemben vir socialne opo-
re, saj je običajno tudi vpletena v nudenje pomoči. Slaba socialna mreža lah-
ko vodi v občutenje depresije, večja so tveganja za zaplete pri raznih, pred-
vsem kroničnih obolenjih, višja je tudi stopnja prezgodnje smrti, predvsem
pa vodi v osamljenost (Vratarič in Kobentar, 2011). Finančna in čustvena pod-
pora družine pomeni starostniku toliko kot otroku v obdobju otroštva. Veli-
ko mu pomenijo družina, sosedje, znanci, prijatelji in nenazadnje tudi okolje.
Preko svoje komunikacije in telesne dejavnosti ohranja stik z okoljem in lju-
dmi (Reed, Stanley in Clarke, 2004, v Kralj, 2013). Za starostnika je prijateljstvo
in druženje izrednega pomena. Pomembno ni le, da ohrani stik s starimi pri-
jatelji, ampak da vzpostavlja tudi nova prijateljstva. S tem se izogne nevar-
nosti o samljenosti, saj lahko nov prijatelj nekako zapolni praznino ob izgu-
bi starega. Prav tako je za starostnika pomembno, da se počuti koristnega.
Ena izmed poti je prostovoljno delo. Mnogo starostnikov se odloči za men-
torstvo, varstvo šolarjev, svetovalno delo, pomoč žrtvam nasilja, prostovolj-
no knjižničarstvo, prevoz invalidov ali pomoč bolnikom na domu. Žrtvovanje
nadarjenosti in časa ima za starostnika številne blagodejne učinke: občutek
koristnosti, dvig samozavesti, pridobitev novega znanja in občutek tesnejše
povezanosti s skupnostjo (Luanaigh in Lawlor, 2008, v Kralj, 2013). Medgene-
racijski odnosi so pomembni posebno zaradi prenosa življenjskih izkušenj,
vrednot, tradicije in predvsem zato, da se ljudje med seboj spoznajo in pove-
žejo. Človekove življenjske izkušnje in znanje so največje osebno bogastvo.
Človek, ki uspešno predaja svoja življenjska spoznanja in izkušnje mlajšima
generacijama, se mora nenehno učiti, biti odprt za sprejemanje novih spo-
znanj in izkušenj, znati mora poslušati. Včasih so ti procesi potekali kar neka-
ko mimogrede ob vsakdanjem skupnem življenju in delu v temeljnem člove-
450
