Page 456 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 456
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Zaključek
Človek je živo bitje, ki ob sebi bolj ali manj ves čas potrebuje drugo živo bitje.
Sociologi poudarjajo, da je človek živo bitje, ki ne more živeti sam. Pravijo,
da samota ubija, zato je potrebno poskrbeti, da človek od rojstva do smrti
ostaja družbeno bitje. S tem se izpopolnjuje, zapolnjuje svoje primarne
človeške vrzeli, s tem je človek, ki mu je mar za sočloveka. Sobivanja pa je
potrebno človeka naučiti in to je primarna naloga staršev – družine, vzgojno-
izobraževalnih ustanov, družbenega sistema kot celote in vseh ljudi v družbi.
Osamljenost v starosti je potrebno zmanjšati s kakovostno socialno mrežo, za
kar lahko poskrbijo tudi svojci z obiski starejših, znanci, prostovoljci, nenazad-
nje tudi socialne oskrbovalke pri oskrbi starejših na domu. Medgeneracijsko
povezovanje je še kako pomembno za preprečevanje osamljenosti pri sta-
rejših, zato je potrebno krepiti vez med družinskimi člani kljub različnim ob-
veznostim in hitremu tempu življenja ter vez med starejšimi in vnuki. Medge-
neracijsko sožitje je vzor aktivnega staranja. Starejši so čudoviti ljudje, imajo
polno življenjskih izkušenj, polni so čudovitih in poučnih zgodb, zato naj jih
mladi obiskujejo, da jim bodo dali pravo popotnico za življenje, hkrati pa oni
preprečevali njihovo osamljenost.
Literatura
FILIPOVIČ HRAST, M. in HLEBEC, V., 2015. Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidar-
nost: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, str. 12.
HVALIČ TOUZERY, S., b. d. Gerontologija. Slovar: Osamljenost starih ljudi. Pridobljeno 20. 2.
2020 s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1025.html.
IMPERL, F., 2012. Kakovost oskrbe starejših. Logatec: Firis Imperl & Co.: Seniorprojekt, str.
34–35.
KRALJ, M., 2013. Starostnik in osamljenost: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru,
Fakulteta za zdravstvene vede, str. 12–34.
MAČEK, B., SKELA SAVIČ, B. in ZURC, J., 2011. Dejavniki socialne integracije starostnika v
domačem okolju. Obzor Zdr N., 45, (3), str. 181–7. Pridobljeno 25. 2. 2020 s file:///C:/
Users/Uporabnik/Desktop/prispevek_starostnik%20v%20domačem%20okolju.pdf.
Potrebe starejših, b. d. Pridobljeno 3. 10. 2019 s https://www.slonep.net/vodic/oskr�-
bovana-stanovanja/potrebe-starejsih.
RAMOVŠ, J., 2003. Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontogogika. Ljubljana: In-
štitut Antona Trstenjaka, str. 223–241.
REGORŠEK, V., 2005. Stari ljudje v Sloveniji danes in jutri. V: MURŠEC, M., ur. Zbornik refe-
ratov, 1. večdisciplinarno psihogeriatrično srečanje. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor,
Oddelek za psihiatrijo, str. 1–6.
SKELA SAVIČ, B., ZURC, J. in HVALIČ TOUZERY, S., 2010. Staranje populacije, potrebe sta-
rostnikov in nekateri izzivi za zdravstveno nego. Obzor Zdr N., 44, (2), str. 89–100.
VRATARIČ, M. S. in KOBENTAR, R., 2011. Razvijanje medpoklicnega sodelovanja v času štu-
dija na področju zdravstvenih ved. Živim sam, nisem osamljen. Zbornik predavanj z
recenzijo/3. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved. Maribor: Univerza v
Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, str. 231–232.
454
Človek je živo bitje, ki ob sebi bolj ali manj ves čas potrebuje drugo živo bitje.
Sociologi poudarjajo, da je človek živo bitje, ki ne more živeti sam. Pravijo,
da samota ubija, zato je potrebno poskrbeti, da človek od rojstva do smrti
ostaja družbeno bitje. S tem se izpopolnjuje, zapolnjuje svoje primarne
človeške vrzeli, s tem je človek, ki mu je mar za sočloveka. Sobivanja pa je
potrebno človeka naučiti in to je primarna naloga staršev – družine, vzgojno-
izobraževalnih ustanov, družbenega sistema kot celote in vseh ljudi v družbi.
Osamljenost v starosti je potrebno zmanjšati s kakovostno socialno mrežo, za
kar lahko poskrbijo tudi svojci z obiski starejših, znanci, prostovoljci, nenazad-
nje tudi socialne oskrbovalke pri oskrbi starejših na domu. Medgeneracijsko
povezovanje je še kako pomembno za preprečevanje osamljenosti pri sta-
rejših, zato je potrebno krepiti vez med družinskimi člani kljub različnim ob-
veznostim in hitremu tempu življenja ter vez med starejšimi in vnuki. Medge-
neracijsko sožitje je vzor aktivnega staranja. Starejši so čudoviti ljudje, imajo
polno življenjskih izkušenj, polni so čudovitih in poučnih zgodb, zato naj jih
mladi obiskujejo, da jim bodo dali pravo popotnico za življenje, hkrati pa oni
preprečevali njihovo osamljenost.
Literatura
FILIPOVIČ HRAST, M. in HLEBEC, V., 2015. Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidar-
nost: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, str. 12.
HVALIČ TOUZERY, S., b. d. Gerontologija. Slovar: Osamljenost starih ljudi. Pridobljeno 20. 2.
2020 s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1025.html.
IMPERL, F., 2012. Kakovost oskrbe starejših. Logatec: Firis Imperl & Co.: Seniorprojekt, str.
34–35.
KRALJ, M., 2013. Starostnik in osamljenost: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru,
Fakulteta za zdravstvene vede, str. 12–34.
MAČEK, B., SKELA SAVIČ, B. in ZURC, J., 2011. Dejavniki socialne integracije starostnika v
domačem okolju. Obzor Zdr N., 45, (3), str. 181–7. Pridobljeno 25. 2. 2020 s file:///C:/
Users/Uporabnik/Desktop/prispevek_starostnik%20v%20domačem%20okolju.pdf.
Potrebe starejših, b. d. Pridobljeno 3. 10. 2019 s https://www.slonep.net/vodic/oskr�-
bovana-stanovanja/potrebe-starejsih.
RAMOVŠ, J., 2003. Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontogogika. Ljubljana: In-
štitut Antona Trstenjaka, str. 223–241.
REGORŠEK, V., 2005. Stari ljudje v Sloveniji danes in jutri. V: MURŠEC, M., ur. Zbornik refe-
ratov, 1. večdisciplinarno psihogeriatrično srečanje. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor,
Oddelek za psihiatrijo, str. 1–6.
SKELA SAVIČ, B., ZURC, J. in HVALIČ TOUZERY, S., 2010. Staranje populacije, potrebe sta-
rostnikov in nekateri izzivi za zdravstveno nego. Obzor Zdr N., 44, (2), str. 89–100.
VRATARIČ, M. S. in KOBENTAR, R., 2011. Razvijanje medpoklicnega sodelovanja v času štu-
dija na področju zdravstvenih ved. Živim sam, nisem osamljen. Zbornik predavanj z
recenzijo/3. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved. Maribor: Univerza v
Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, str. 231–232.
454
