Page 455 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 455
jim splošnim zdravstvenim stanjem ocenilo približno enako, 14 (22 %) kot veronika vovk, andreja draginc
slabše in 4 (6 %) anketiranci so počutje ocenili kot boljše kot v preteklem letu.
V različna društva v občini je vključenih 51 (77 %) anketiranih.
Razprava
Stari ljudje so lahko zelo osamljeni. Njihovo življenje je odmaknjeno od sred-
nje in zlasti od mlade generacije, tako da ji ne morejo posredovati svojih iz-
kušenj in čustev. Zavedati se moramo, da je velikih tradicionalnih družin vse
manj. Družine na podeželju imajo več otrok kot družine v mestih. Vendar se
mlade družine s podeželja pogosto trajno odselijo v mesta, kjer je možnost
zaposlitve večja. Na ta način starejši ostanejo pogosto sami in osamljeni, tako
da vse več starostnikov živi samih ali pa v dvočlanski skupnosti s partnerjem
(Kralj, 2013). Tako je tudi v občini Metlika, od koder se selijo mladi v središče
Slovenije zaradi študija in tam tudi ostanejo in se zaposlijo. Tako ugotavljamo,
da sedemintrideset odstotkov starejših v občini živi samih in so zato še toliko
bolj željni druženja. Njim je klepet s študentkami pomenil veliko več kot po-
spravljena posoda od kosila, počiščeno stanovanje, pomita okna ali umiti las-
je. Želja po druženju je razvidna tudi v veliki vključenosti v razna društva, kar
pomeni, da ne glede na to, da so starejši, si še vedno želijo biti aktivni in del
družbe, kar potrjujejo tudi avtorji Skela Savič, Zurc in Hvalič Touzery (2010), ki
navajajo, da je starejšim zelo pomemben občutek pripadnosti in občutek, da
niso osamljeni, kar še zlasti velja za tiste, ki so izgubili partnerja, nimajo otrok
ali jih svojci ne obiskujejo. Zato je koristno vključevanje v različne oblike de-
javnosti, še zlasti, če je to povezano z učenjem (npr. različna izobraževanja –
glasbena, likovna, jezikovna, ročna dela, skupine za samopomoč, terapevtske
skupine). Dalje z raziskavo ugotavljamo, da je štirideset odstotkov starejših
občasno osamljenih in ravno tolikšen odstotek je zmerno tesnobnih ali po-
trtih. Le-ti si želijo predvsem druženja in pogovora, kar potrdimo z obiski štu-
dentk v okviru projekta na njihovih domovih pri nudenju pomoči. Vratarič in
Kobentar (2011) navajata, da je osamljenost v starostnem obdobju dokaj po-
gosta, in ugotavljata, da je 33 % osamljenih, vendar je občasno osamljenih
celo več, kar dve tretjini starostnikov. Taki podatki so zaskrbljujoči, saj osaml-
jenost spremljata tesnoba ter strah pred prihodnostjo in bližajočo se smrtjo.
V negativni povezavi je s samozavestjo, močno pa je povezana tudi s slabšim
zdravjem, oslabljeno funkcijo ter depresijo, ki je v starosti težje prepoznavna.
Depresija je pri starejših pogosta bolezen, čeprav je pojavnost le-te ocenjena
nekje med 8 in 10 % v razvitem svetu, kar pa je ravno tako zaskrbljujoče, saj
je najhujša posledica depresije samomor, ki ga starostniki, ko se zanj odločijo,
največkrat tudi uspešno izvedejo. Najpogostejši vzrok za občutenje depresije
pa so stresni dogodki, ki jih je v starosti veliko in so največkrat povezani z iz-
gubami. Tudi Maček, Skela Savič in Zurc (2011, str. 186) ugotavljajo, da se polo-
vica njihovih preiskovancev ne počuti nikoli ali redko osamljene, slaba polo-
vica je osamljenih občasno, pogosto ali stalno. Starejše ženske so pogosteje
osamljene, pogostost občutka osamljenosti se povečuje s starostjo. Ramovš
(2003) navaja, da se vsak tretji starostnik počuti osamljenega.
453
slabše in 4 (6 %) anketiranci so počutje ocenili kot boljše kot v preteklem letu.
V različna društva v občini je vključenih 51 (77 %) anketiranih.
Razprava
Stari ljudje so lahko zelo osamljeni. Njihovo življenje je odmaknjeno od sred-
nje in zlasti od mlade generacije, tako da ji ne morejo posredovati svojih iz-
kušenj in čustev. Zavedati se moramo, da je velikih tradicionalnih družin vse
manj. Družine na podeželju imajo več otrok kot družine v mestih. Vendar se
mlade družine s podeželja pogosto trajno odselijo v mesta, kjer je možnost
zaposlitve večja. Na ta način starejši ostanejo pogosto sami in osamljeni, tako
da vse več starostnikov živi samih ali pa v dvočlanski skupnosti s partnerjem
(Kralj, 2013). Tako je tudi v občini Metlika, od koder se selijo mladi v središče
Slovenije zaradi študija in tam tudi ostanejo in se zaposlijo. Tako ugotavljamo,
da sedemintrideset odstotkov starejših v občini živi samih in so zato še toliko
bolj željni druženja. Njim je klepet s študentkami pomenil veliko več kot po-
spravljena posoda od kosila, počiščeno stanovanje, pomita okna ali umiti las-
je. Želja po druženju je razvidna tudi v veliki vključenosti v razna društva, kar
pomeni, da ne glede na to, da so starejši, si še vedno želijo biti aktivni in del
družbe, kar potrjujejo tudi avtorji Skela Savič, Zurc in Hvalič Touzery (2010), ki
navajajo, da je starejšim zelo pomemben občutek pripadnosti in občutek, da
niso osamljeni, kar še zlasti velja za tiste, ki so izgubili partnerja, nimajo otrok
ali jih svojci ne obiskujejo. Zato je koristno vključevanje v različne oblike de-
javnosti, še zlasti, če je to povezano z učenjem (npr. različna izobraževanja –
glasbena, likovna, jezikovna, ročna dela, skupine za samopomoč, terapevtske
skupine). Dalje z raziskavo ugotavljamo, da je štirideset odstotkov starejših
občasno osamljenih in ravno tolikšen odstotek je zmerno tesnobnih ali po-
trtih. Le-ti si želijo predvsem druženja in pogovora, kar potrdimo z obiski štu-
dentk v okviru projekta na njihovih domovih pri nudenju pomoči. Vratarič in
Kobentar (2011) navajata, da je osamljenost v starostnem obdobju dokaj po-
gosta, in ugotavljata, da je 33 % osamljenih, vendar je občasno osamljenih
celo več, kar dve tretjini starostnikov. Taki podatki so zaskrbljujoči, saj osaml-
jenost spremljata tesnoba ter strah pred prihodnostjo in bližajočo se smrtjo.
V negativni povezavi je s samozavestjo, močno pa je povezana tudi s slabšim
zdravjem, oslabljeno funkcijo ter depresijo, ki je v starosti težje prepoznavna.
Depresija je pri starejših pogosta bolezen, čeprav je pojavnost le-te ocenjena
nekje med 8 in 10 % v razvitem svetu, kar pa je ravno tako zaskrbljujoče, saj
je najhujša posledica depresije samomor, ki ga starostniki, ko se zanj odločijo,
največkrat tudi uspešno izvedejo. Najpogostejši vzrok za občutenje depresije
pa so stresni dogodki, ki jih je v starosti veliko in so največkrat povezani z iz-
gubami. Tudi Maček, Skela Savič in Zurc (2011, str. 186) ugotavljajo, da se polo-
vica njihovih preiskovancev ne počuti nikoli ali redko osamljene, slaba polo-
vica je osamljenih občasno, pogosto ali stalno. Starejše ženske so pogosteje
osamljene, pogostost občutka osamljenosti se povečuje s starostjo. Ramovš
(2003) navaja, da se vsak tretji starostnik počuti osamljenega.
453
