Page 88 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Uvod
Nosečnost je fiziološko stanje in sama po sebi ni bolezen, a je posebno
stanje, ki ga spremljajo številne fiziološke spremembe (Bilban, 2012). Zdrava
prehrana je tisti del zdravega načina življenja, ki človeka krepi, preprečuje
bolezen in vpliva na delovno storilnost (Svetovna zdravstvena organizacija,
2000). Zdrava prehrana je uravnotežena, varna in varovalna ali funkcional-
na. Uravnotežena prehrana pomeni vnos vseh potrebnih hranilnih snovi
(energijskih in neenergijskih) v pravem razmerju, pravilno razporejen vnos
hranilnih snovi čez cel dan ter ustrezno energijsko vrednost hrane (Radi�-
vo, 2011). Ustrezno načrtovana prehrana med nosečnostjo je temeljna za
zdravje bodoče matere in otroka. Prehranjevalne navade žensk je smisel-
no oceniti že pred zanositvijo. Pravilna in pestra prehrana ne zajema pose-
bnega dodajanja vitaminov in mineralov, razen folne kisline, pogosto tudi
železa (Rakić, 2016). V prehrani nosečnice naj bo zadostna količina vlaknin,
zaužije naj dovolj tekočine, hrana naj vsebuje primerne količine soli (Belov-
ić, 2015). V nosečnosti se energijske potrebe povečajo zaradi razvoja ploda
in materinih tkiv (Mlakar – Mastnak in sod., 2015). Mahmood (2015) poudar-
ja, da lahko čezmerna masa nosečnice (100 kg in več) predstavlja tveganje
za nevrološke okvare ploda ter dvakrat večje tveganje za srčne okvare plo-
da. Svetovna zdravstvena organizacija (2006) med nosečnostjo odsvetuje
uživanje alkohola, ker lahko ta že v majhnih količinah vpliva na razvoj plo-
da. Žontar Kristanc (2016) v nosečnosti odsvetuje uživanje toplotno neob-
delanih jajc, surovega ali premalo pečenega mesa, suhih mesnin, surovih
oziroma premalo pečenih rib, nepasteriziranih mlečnih izdelkov, alkohola,
plesnivih in mehkih sirov, jeter in nepasteriziranih svežih sokov. Medicins-
ka sestra je v dispanzerju za ženske nepogrešljiv del zdravstvenega tima. S
svojim znanjem, poslušanjem in svetovanjem lahko izjemno pozitivno vp-
liva na pacientko, kar se kaže tudi na njenem počutju. Medicinska sestra
in babica sta zagovornici pravic nosečnic do celostne in varne obravnave
(Hrovat Bukovšek, 2015). Najpomembnejše pri zagotavljanju pravilne preh-
rane med nosečnostjo je dobro informiranje (Pleskonjić, 2010). Nosečnica
mora poznati osnove uravnotežene prehrane. Informacije naj bodo kratke,
jasne, praktične in uporabne (Belović, 2015). Namen raziskave je ugotovi-
ti ozaveščenost nosečnic o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo. Cil-
ji raziskave so ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic, ugotoviti vir pri-
dobivanja informacij nosečnic glede prehranjevanja med nosečnostjo in
koliko medicinske sestre svetujejo nosečnicam o prehrani ob preventivnih
pregledih v nosečnosti. Na podlagi zastavljenih ciljev smo oblikovali nasled-
nja raziskovalna vprašanja: Kakšne so prehranjevalne navade nosečnic? Kje
nosečnice pridobijo največ informacij glede zdravega prehranjevanja med
nosečnostjo? Koliko medicinske sestre svetujejo nosečnicam o prehrani ob
preventivnih pregledih v nosečnosti? Za izbiro tega raziskovalnega proble-
ma smo se odločili, ker smo pri pregledu literature ugotovili, da v Sloveniji
(še) nimamo uradno sprejetih smernic o zdravi prehrani nosečnic.
86
Nosečnost je fiziološko stanje in sama po sebi ni bolezen, a je posebno
stanje, ki ga spremljajo številne fiziološke spremembe (Bilban, 2012). Zdrava
prehrana je tisti del zdravega načina življenja, ki človeka krepi, preprečuje
bolezen in vpliva na delovno storilnost (Svetovna zdravstvena organizacija,
2000). Zdrava prehrana je uravnotežena, varna in varovalna ali funkcional-
na. Uravnotežena prehrana pomeni vnos vseh potrebnih hranilnih snovi
(energijskih in neenergijskih) v pravem razmerju, pravilno razporejen vnos
hranilnih snovi čez cel dan ter ustrezno energijsko vrednost hrane (Radi�-
vo, 2011). Ustrezno načrtovana prehrana med nosečnostjo je temeljna za
zdravje bodoče matere in otroka. Prehranjevalne navade žensk je smisel-
no oceniti že pred zanositvijo. Pravilna in pestra prehrana ne zajema pose-
bnega dodajanja vitaminov in mineralov, razen folne kisline, pogosto tudi
železa (Rakić, 2016). V prehrani nosečnice naj bo zadostna količina vlaknin,
zaužije naj dovolj tekočine, hrana naj vsebuje primerne količine soli (Belov-
ić, 2015). V nosečnosti se energijske potrebe povečajo zaradi razvoja ploda
in materinih tkiv (Mlakar – Mastnak in sod., 2015). Mahmood (2015) poudar-
ja, da lahko čezmerna masa nosečnice (100 kg in več) predstavlja tveganje
za nevrološke okvare ploda ter dvakrat večje tveganje za srčne okvare plo-
da. Svetovna zdravstvena organizacija (2006) med nosečnostjo odsvetuje
uživanje alkohola, ker lahko ta že v majhnih količinah vpliva na razvoj plo-
da. Žontar Kristanc (2016) v nosečnosti odsvetuje uživanje toplotno neob-
delanih jajc, surovega ali premalo pečenega mesa, suhih mesnin, surovih
oziroma premalo pečenih rib, nepasteriziranih mlečnih izdelkov, alkohola,
plesnivih in mehkih sirov, jeter in nepasteriziranih svežih sokov. Medicins-
ka sestra je v dispanzerju za ženske nepogrešljiv del zdravstvenega tima. S
svojim znanjem, poslušanjem in svetovanjem lahko izjemno pozitivno vp-
liva na pacientko, kar se kaže tudi na njenem počutju. Medicinska sestra
in babica sta zagovornici pravic nosečnic do celostne in varne obravnave
(Hrovat Bukovšek, 2015). Najpomembnejše pri zagotavljanju pravilne preh-
rane med nosečnostjo je dobro informiranje (Pleskonjić, 2010). Nosečnica
mora poznati osnove uravnotežene prehrane. Informacije naj bodo kratke,
jasne, praktične in uporabne (Belović, 2015). Namen raziskave je ugotovi-
ti ozaveščenost nosečnic o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo. Cil-
ji raziskave so ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic, ugotoviti vir pri-
dobivanja informacij nosečnic glede prehranjevanja med nosečnostjo in
koliko medicinske sestre svetujejo nosečnicam o prehrani ob preventivnih
pregledih v nosečnosti. Na podlagi zastavljenih ciljev smo oblikovali nasled-
nja raziskovalna vprašanja: Kakšne so prehranjevalne navade nosečnic? Kje
nosečnice pridobijo največ informacij glede zdravega prehranjevanja med
nosečnostjo? Koliko medicinske sestre svetujejo nosečnicam o prehrani ob
preventivnih pregledih v nosečnosti? Za izbiro tega raziskovalnega proble-
ma smo se odločili, ker smo pri pregledu literature ugotovili, da v Sloveniji
(še) nimamo uradno sprejetih smernic o zdravi prehrani nosečnic.
86
